Ko sva se z možem, soavtorjem najine hiše, lotila projektiranja, sva imela sprva v načrtu celovito leseno zunanjost. Po skupnem bivanju na Finskem, v moževi rodni deželi, kjer je les najcenejši in najbolj razširjen gradbeni material, sva nordijsko miselnost uporabe lesa želela uporabiti tudi v Sloveniji. Pa ni šlo vse po načrtih.
Les, ki pride do izraza
Visoka cena lesenih macesnovih fasad naju je odvrnila od velikopoteznih načrtov, zato sva se odločila, da les uporabiva na najini hiši tam, kjer bo prišel do izraza v svoji najlepši obliki. Tako je nastala ideja za steklen nadstrešek ob vhodu, vhodno nišo, balkon in nadstrešek terase v atriju. Vsi ti deli zunanjosti predstavljajo podaljšan notranji prostor, torej prostor vmes, ki omogoča prijetne kotičke za bivanje na prostem. Ker ležijo na različnih straneh hiše, lovijo sončne žarke (ali pa senco) ob različnih urah. Prav tako omogočajo veliko mero miru in zasebnosti v strnjenem primestnem okolju prestolnice.
Nadstrešek in vhodna niša
Največji in najopaznejši del zunanje ureditve je tako postal nadstrešek ob vhodu v hišo, ki je povezan z vrtno lopo. Pod tem nadstreškom se dogaja veliko različnih družinskih in družabnih dogodkov: tam se družimo ob vrtnih zabavah, polnimo avtomobil s prtljago za odhod na dopust, shranjujemo vrtne pridelke, popravljamo kolesa, pozimi parkiramo, v nekem obdobju je bila pod nadstreškom tudi mizarska delavnica, ko je mož izdeloval interjer lesene savne, ki leži v prvem nadstropju hiše.
Bivanje pod tem nadstreškom je zares prijetno. Oljeni macesnovi nosilci, ki so pokriti s steklom in na ta način zaščiteni pred vremenskimi vplivi, so naravnost čudoviti, saj jih vidimo iz vseh strani, od spodaj, zgoraj in od strani, prav tako pod steklom ne posivijo in ohranjajo prvotno barvo. Poleg tega vrtna uta predstavlja toplo brezčasno ozadje vhodne niše v objekt.
Skriti kotički
Nad nadstreškom je lesen balkon, ki predstavlja majhno nišo v fasadi, ki je skrita pred pogledi iz soseske. Na ta balkon stopamo z bosimi nogami, in to pozimi, ko se na njem hladimo pregreti iz finske savne. Na zahodni strani objekta je še atrij, pokrit s steklenim nadstreškom. Pod njim imamo vrt v majhnem, saj v loncih gojimo paradižnike in zelišča ter v njihovi bližini posedamo v poletnih večerih. Leseni nosilci, tukaj prav tako vidni iz vseh strani, ustvarjajo topel dodatek k raznolikosti zunanje ureditve naše hiše.
Tekst: Eva Prelovšek Niemelä, arhitektka, foto: Damjan Prelovšek
