Martinovanje je praznovanje, ki ga ne boste doživeli nikjer drugje kot v Sloveniji. Jesensko vseslovensko veselje se tradicionalno začne z dogajanjem pri najstarejši trti na svetu, ki je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov.
Od Sredozemlja do panonskih ravnic
Ta trta raste v drugem največjem slovenskem mestu Mariboru in že skoraj 500 let vsako leto obrodi rdeče grozdje ene najstarejših avtohtonih slovenskih sort. Vse od svečane trgatve Stare trte v začetku oktobra do martinovanja je po vsej državi čutiti ponos na vino in novo vinsko letino. Martinovanja ne potekajo le po vseh slovenskih vinorodnih deželah, ampak povsod od Sredozemlja do panonskih ravnic.
Ker na martinovo po stari navadi iz mošta nastane vino, ga na ta dan po vsej Sloveniji krstimo in pripravimo velika javna martinovanja na prostem. Iz Maribora na vzhodu države z najstarejšo vinsko trto na svetu se podajte še na Ptuj z najstarejšo vinsko kletjo v Sloveniji, ki so jo ustanovili menihi. Začutite martinovo veselje tudi med rodovitnimi griči Posavja in Dolenjske na jugu države, v središču Ljubljane pa degustirajte kapljico na Vinski poti. V sredozemski Sloveniji so največja martinovanja v Novi Gorici, kjer martinovo poveže mesto in podeželje Vipavske doline, na Krasu in v Brdih, kjer lahko doživite edinstveno atmosfero najstarejših vinskih kleti v slikoviti srednjeveški vasici Šmartno. Veselo je tudi v Kopru, ki je letošnja evropska »destinacija odličnosti«.
Ko iz mošta nastane vino
Korenine martinovanja naj bi izhajale iz keltskega praznika, ki se je poklonil rodovitnosti jesenskega časa na poljih in v vinogradih. Sv. Martin, škof iz francoskega Toursa z madžarskimi koreninami, se je zdel najprimernejši naslednik in zaščitnik tega pomembnega časa. Veselje, ko iz mošta nastane pravo vino, je v Sloveniji neprimerljivo s katerim koli drugim praznikom. Skoraj vsak sedmi Slovenec je namreč vinogradnik in ni naključje, da so največje slovenske televizijske limonade vseh časov povezane prav z vinarskimi dinastijami.
Značilne jedi
Poleg praznovanja nove vinske letine ima martinovo tudi svoje značilne jedi, martinove jedilnike pa boste našli v večini restavracij po Sloveniji. Za martinovo so tako kot za vse naše praznike značilne jedi, ki niso izbrane po naključju; vsaka ima svoj pomen in namen. Na praznike so nekoč postregli jedi, ki v vsakdanjem življenju niso bile običajne, niti ob nedeljah. Postregli so dobrote, ki so jih hranili za izjemne priložnosti. Za martinovo je značilna perutnina, še posebno gosi in race, vendar so ljudje pripravili tudi drugo perutnino, pač tisto, kar so imeli. Najbolj značilna jed ob martinovem je pečena gos ali raca, nadevana s kostanji oziroma jabolki (lahko tudi s kutinami), ki je postrežena z mlinci in rdečim zeljem, vendar ne manjka idej za slastne jedi, s katerimi lahko postrežemo gostom za praznično mizo. Med nepogrešljivimi jedmi lahko poskusite tudi pogače, potice in druge sladke dobrote.
