Mladi v Idriji razmišljajo o ustanovitvi podjetniškega inkubatorja oziroma nekakšnega laboratorija, v katerem bodo razvijali poslovne ideje, povezane z bogato dediščino doline. »V Idriji imamo res bogato dediščino in vsi se strinjamo, da v sebi skriva velik potencial. Vemo pa tudi, da je ta potencial premalo izkoriščen in da ga je zaradi njegove specifičnosti in pogosto zelo omejujoče zakonodaje na področju varovanja dediščine tudi zelo težko izkoristiti,« pripoveduje Matevž Straus, vodja društva za mladinski razvoj Idrija 2020.

Po vzoru podjetniških inkubatorjev si zato želijo ustvariti prostor, kjer bodo z uporabo domačega znanja, mentorstvom, usposabljanji, mreženjem in izmenjavo dobrih praks lahko spodbudili tiste posameznike, ki v dediščini vidijo poslovno priložnost. Evropska komisija je njihovo pobudo, poimenovano HeritageLab, izbrala med deseterico najboljših letošnjih socialnih inovacij, ki odgovarjajo na vprašanje, kako spodbujati zaposlovanje mladih in kako probleme spreminjati v priložnosti. Glede na to, da je na razpis prispelo 720 idej, je že ta rezultat izjemen. A idrijska ekipa novembra znova odhaja v Bruselj, kjer bo svojo idejo predstavila še enkrat, in kmalu zatem bo znano, ali se jim je uspelo uvrstiti med prve tri finaliste in s tem osvojiti 50.000 evrov nagrade. S finančno podporo bodo namreč zamisel lahko tudi uresničili.

Ideja tudi za druga evropska mesta

Straus pojasnjuje, da so si že zdaj tako visoko mesto prislužili zato, ker je njihova ideja edinstvena, prenosljiva tudi na druga mesta in odgovarja na izziv, kako prostovoljske akcije spremeniti v poslovne ideje, ki so vzdržne na dolgi rok. »Komisija je opazila, da je naš projekt prenosljiv na druga mesta. Ko smo se prijavljali na razpis, smo ugotovili, da 60 odstotkov mest v Evropi izgublja prebivalce, v Romuniji je takšnih celo 90 odstotkov. Glavni razlog, da mladi odhajajo v večja mesta, ni v tem, da ne bi bilo služb, ampak v tem, da ni primernih služb, ki bi ustrezale željam in izobrazbi mladih,« pripoveduje Straus in dodaja, da je mogoče s takšnimi projekti tudi na obrobju ustvariti kvalitetna delovna mesta, ki bodo mlade zadržala doma. Primer poslovne ideje, ki bi lahko dobila mesto v njihovem inkubatorju, je denimo aktualno vprašanje, kako spodbuditi prenovo starih rudarskih hiš. V Idriji so jih našteli več kot sto, precejšen del med njimi jih klavrno propada. »Analiza stanja teh hiš bi bila denimo lahko osnova za nekoga, ki se spogleduje s tem, da bi v starih idrijskih rudarskih hišah zasnoval razpršen hotel,« razmišlja Straus.

Reševanje problemov in iskanje dobička

Straus pove, da med mladimi v Idriji že krožijo ideje, kako dediščino obrniti v svoj prid, potrebujejo pa za to podporo. Njihova prva naloga bo zato potenciale, o katerih sedaj veliko govorijo, tudi dejansko poimenovati in mlade podpreti pri njihovem delu. »Kdor se loti česarkoli na področju dediščine, mora najprej razumeti ozadje in predpise, ki spremljajo dediščino,« pravi. V ta namen so se že povezali z vsemi organizacijami v Idriji, ki tako ali drugače skrbijo za njeno dediščino. Dodaja pa, da njihova želja ni ustvarjati podjetja, ki bi na dediščini ustvarjala dobiček. »Bistvo je v reševanju problemov in ne v dobičkonosnosti,« pristavi.