“Zgodovinski” muzikal

Wiktor in Zula ne moreta biti skupaj in ne moreta biti narazen. To je najkrajša in verjetno še najbližja definicija njunega razmerja, ki v tem filmu angleško-poljskega režiserja Pawla Pawlikowskega Hladna vojna (po Idi, ki je prejela tujejezičnega oskarja, njegov drugi poljski igrani film) traja od leta 1947 do leta 1964 in se torej res ujema z zgodnjim obdobjem hladne vojne. V to obdobje spada – z vidika filmske tehnologije – še črno-bela fotografija, toda ta, uporabljena kot simulacija starega črno-belega filma, tudi prispeva k sanjskemu ali vsaj nostalgičnemu vtisu. A vseeno ni mogoče reči, da je bilo to razmerje med Wiktorjem ( Tomasz Kot ) in Zulo ( Joanna Kulig ) tako »nemogoče« zaradi politične situacije (ali zgolj zaradi nje), in prav tako ne, da bi bila njuna ljubezenska zgodba »ne skupaj ne narazen« kakšna prispodoba hladne vojne.