Mednarodni opazovalci niso zaznali večjih nepravilnosti na bosanskih splošnih volitvah, ki pričakovano niso prinesle sprememb v dosedanji nacionalni razdeljenosti države, ampak jo bodo po vsem sodeč še utrdile. O tem ne priča toliko zmaga Milorada Dodika kot kandidata za člana predsedstva BiH iz Republike srbske kot za nekatere presenetljiva vrnitev hrvaškega predstavnika Željka Komšića iz Federacije BiH na najvišji položaj v državi. Tako kot ob njegovi prvi in drugi izvolitvi v letih 2006 in 2010 se ponavlja zgodba o bošnjaški podpori tistemu hrvaškemu kandidatu, ki ne posluša Zagreba. Komšić je z dobrimi 51 odstotki podpore tokrat gladko opravil z dosedanjim članom predsedstva Draganom Čovićem, ki je prejel le 37 odstotkov glasov.
Za bosanske Hrvate sporen volilni sistem, po katerem volilni upravičenci v Federaciji BiH lahko oddajo glas kandidatu Bošnjakov ali Hrvatov, a zgolj enemu, je tako ponovno postal jabolko spora v tej bosanski entiteti, kjer je bošnjaški živelj trikrat številčnejši od hrvaškega. Po tokratnih volitvah še ni znano, kako so tamkajšnji prebivalci glasovali. Verjetno pa so se odločali podobno kot pred osmimi leti. Za primer: takrat je v volilni enoti Kalesija, kjer se je po zadnjem popisu za Hrvate opredelilo le 35 krajanov, Komšić dobil več kot 7000 glasov, medtem ko v mestih, kjer živi večina Hrvatov, ni presegel deset odstotkov, v Širokem Brijegu in Ljubiškem pa niti odstotka.
Bošnjaki in Srbi brez presenečenj
Med bošnjaškimi kandidati je po pričakovanju slavil Šefik Džaferović iz njihove največje stranke SDA, ki je za okoli štiri odstotke premagal socialdemokrata Denisa Bečirovića iz večetnične naslednice bosanske komunistične partije. Džaferovićeva nominacija je bila svojevrsten kompromis z dosedanjim članom predsedstva Bakirjem Izetbegovićem, ki po dveh mandatih zaradi ustavne omejitve ni mogel več kandidirati, a je želel nadaljevati dinastično obvladovanje BiH prek soproge Sebije. Da ne bi prišlo do razkola v stranki, je ta kandidirala le za poslanko v državnem parlamentu in bila tudi izvoljena.
Med četverico kandidatov v Republiki srbski, med katerimi je bil dosedanji zmerni član predsedstva Mladen Ivanić, je prepričljivo slavil Milorad Dodik, ki je prejel dobrih 54 odstotkov glasov. Dodik je bil kot predsednik Republike srbske sporen zaradi napovedi referenduma o odcepitvi srbske entitete. Zdaj je napovedal, da bo na novem položaju zahteval odpravo visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH ter zastopal edinole interese bosanskih Srbov. Svoj urad naj bi imel v srbskem delu Sarajeva, na sejah predsedstva pa naj bi sodeloval prek videokonference.
Spet zmaga nacionalnih strank
Še nepopolni izidi volitev na drugih ravneh oblasti v BiH, ki so poleg državnega parlamenta zajeli zakonodajna telesa obeh entitet ter kantone v Federaciji BiH in položaja predsednika in podpredsednika v Republiki srbski, nakazujejo vnovično zmago nacionalno obarvanih strank, a tudi spremembo sil med njimi, ki bodo še zapletle vzpostavitev novih uprav. V spodnjem domu parlamenta BiH bo znova najmočnejša SDA z okoli 25 odstotki glasov pred HDZ s 16 odstotki, podobno pa je tudi njuno razmerje v Federaciji BiH. V Republiki srbski je Dodikova SNDS svojo kvoto v državnem parlamentu zapolnila s skoraj 40 odstotki glasov in za 15 odstotnih točk premagala opozicijsko Srbsko demokratsko stranko, Stranka demokratičnega napredka pa je osvojila ducat glasov. Najtesnejša sodelavka Dodika, sedanja premierka Republike srbske Željka Cvijanović pa bo s 47-odstotno podporo morala počakati na končni rezultat v potegovanju za predsedniški položaj v tej entiteti, saj opozicijski kandidat Vukota Govedarica za njo le malenkostno zaostaja.
