V volilne sezname je v Bosni in Hercegovini vpisanih 3.278.908 volilcev, od tega približno dve tretjini v Federaciji BiH, tretjina pa v Republiki srbski. Na volišča, ki jih bo v državi okoli 5000, pa se jih bo odpravila manj kot polovica, sodeč po anketah. Te so tudi pokazale, da je večina že pred začetkom volilne kampanje vedela, komu bo namenila glas.
Za tri člane predsedstva BiH, v katerem sodijo po en Srb, Hrvat in Bošnjak, se poteguje petnajst kandidatov. Za sedež srbskega člana se bo spopadla četverica, glavni boj pa bo potekal med sedanjim članom predsedstva Mladenom Ivanićem in dosedanjim predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom, ki na ta položaj več ne more kandidirati. V Republiki srbski bi lahko bili jeziček na tehtnici tam živeči Bošnjaki.
Za hrvaškega člana predsedstva je kandidatov pet, za zmago pa se bosta, kot kaže, udarila predvsem dosedanji član predsedstva Dragan Čović iz vrst bosanske HDZ, ter Željko Komšič iz Demokratične fronte. Slednji nerad posluša nasvete iz Zagreba, kot nosilca vojnega odlikovanja pa ga cenijo Bošnjaki, ki so mu s svojimi glasovi pomagali, da je bil član predsedstva v letih 2010–2014.
Kandidatov za bošnjaškega člana predsedstva pa je šest. Dosedanji Bakir Izetbegović se zaradi ustavne omejitve dveh mandatov ne more več potegovati za položaj, zato podpira Šefika Džaferovića, ki je v njegovem krogu ljudi v sicer zelo razklani Stranki demokratične akcije (SDA). Džaferović ima protikandidata v Mirsadu Hadžikadiću iz Platforme za napredek, ki že dolgo deluje v Ameriki in je na Univerzi Severna Karolina ustanovil fakulteto za informacijske tehnologije, ter v socialdemokratu Denisu Bečiroviću iz Stranke za boljšo prihodnost (SBB).
Volitve tudi znotraj obeh entitet
Kdorkoli bo izvoljen za bošnjaškega člana predsedstva, ga čaka težko sobivanje, če bosta izvoljena Dodik in Čović. Oba sta črni ovci v očeh mednarodne javnosti, Čović tudi zaradi sodnih procesov in zapornih kazni zaradi povezav z organiziranim kriminalom, korupcije in zlorabe pooblastil. Kljub temu je imel pred štirimi leti krepko podporo iz hrvaške HDZ. V očeh Bošnjakov je Čović grobar zdajšnjega ustroja BiH že od tako imenovanega prudskega procesa leta 2008, ki naj bi vodil k državi s štirimi federalnimi enotami, ob Republiki srbski še s hrvaško in bošnjaško entiteto ter distriktom Brčko. Pogajanja so propadla, ideja pa ne, kakor je mogoče soditi tudi po tem, da je Čović v dobrih odnosih z Dodikom.
Bosanski volilci jutri volijo tudi poslance predstavniškega doma parlamenta, 28 jih je iz Federacije BiH, 14 iz Republike srbske. Poleg tega potekajo volitve znotraj obeh entitet. V Federaciji BiH bodo tako izbirali 98 poslancev spodnjega doma te entitete ter še poslance skupščin desetih kantonov. V Republiki srbski pa bodo volili 83 poslancev enodomne skupščine in predsednika ter podpredsednika te entitete. Glavna kandidata za predsedniški položaj sta Željka Cvijanović, tesna sodelavka Milorada Dodika, in Vukota Govedarica iz Srbske demokratske stranke.
Med centralizacijo in avtonomijo
V kolikšni meri bodo volilci pri svojem odločanju upoštevali zahtevo EU po krepitvi skupnih državnih institucij, je težko reči. Večina kandidatov stavi na podporo na etnični osnovi, pri tem pa so Bošnjaki bolj naklonjeni centralizaciji države, srbski živelj pa večinsko nasprotuje vsakemu oženju njihove avtonomije, medtem ko je hrvaški razdeljen, saj ga del zagovarja združevanje, drugi del pa oblikovanje ločene hrvaške entitete.
Kljub temu pa tokratnih volitev ne obremenjujejo toliko ustavna vprašanja, kot se je dogajalo v preteklosti, ampak so bolj v ospredju ekonomska in socialna. Uradna brezposelnost je namreč kar 40-odstotna, čeprav siva ekonomija to številko znižuje na okoli 27 odstotkov. Tudi zato so praktično vse stranke dajale obljube o več delovnih mestih in boljši infrastrukturi ter boju proti korupciji, le da ideje niso bile preveč izdelane.
