Svet Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je včeraj glasoval o programu 87 presežnih delavcev, ki je dvignil veliko prahu v tem javnem zavodu. Za njegovo potrditev je zmanjkal en glas. Vseh svetnikov je 27, za program je sicer glasovala večina navzočih – 13, proti jih je bilo šest, dva sta se vzdržala, toda poslovnik ZGS terja, da se odločitve sprejemajo z absolutno, ne z navadno večino. »Skoraj tako, kot bi sprejemali novo ustavo,« je ob tem pripomnil direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem, predsednik sveta ZGS Janez Zafran pa je včerajšnjo sejo prekinil. »To sem storil zato, ker smo se znašli v nekakšnem pravnem vakuumu: svet je sistemizacijo sprejel skoraj soglasno, program presežnih delavcev, ki je njena implementacija, pa je zavrnil,« nam je pojasnil svojo odločitev.
Sporni seznam
Kot smo poročali, bi v primeru sprejetja programa presežnih delavcev 87 zaposlenih v ZGS dobilo odpovedi pogodbe o delovnem razmerju. Eden ali dva bi takoj ostala brez službe, drugim pa bi ponudili novo pogodbo. Po prvotnem kadrovskem razrezu bi šlo deset delavcev na slabše plačana delovna mesta, devetnajst na boljša, preostalim bi se spremenil le naziv ali opis delovnega mesta, ne pa tudi plača. Največ vroče krvi je izzvalo dejstvo, da je vodstvo zavoda seznam presežnih delavcev pripravilo, ne da bi se prej o merilih za njegov nastanek posvetovalo s hišnim sindikatom.
Potem ko so svetniki program presežnih delavcev umaknili z dnevnega reda svoje septembrske seje, se je vodstvo zavoda z nekaterimi, ki so na seznamu presežnih, uskladilo in jim zagotovilo, da se njihovi prejemki po spremembi delovnega mesta ne bodo znižali. Veliko nezadovoljstva je sprožilo tudi to, da se je na seznamu presežnih delavcev znašlo dvanajst revirnih gozdarjev, čeprav naj bi jih na terenu okoli trideset celo primanjkovalo.
Zmedeni svetniki
No, program presežnih delavcev je včeraj postal preteklost, saj bi ga morala podpreti večina vseh članov sveta ZGS, ne le večina navzočih na seji, kar je med svetniki povzročilo precej zmede, saj niso vedeli, ali so program izglasovali ali ne. Za predsednika sveta ZGS Janeza Zafrana pa je poslovnik zavoda jasen: odloča večina vseh članov, ne večina navzočih. »Škoda za zavod, da stvar ne gre naprej. Malo sestankov sem videl doslej, na katerih bi rutinske zadeve sprejemali z absolutno večino,« se ob tem čudi prvi mož Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem.
In kako naprej? »O tem potrebujem pravni poduk, kajti sistemizacija je bila sprejeta, program presežnih delavcev za njeno implementacijo pa ne,« je odvrnil Zafran in okrcal pravno službo na gozdarskem zavodu, saj na včerajšnji seji ni bilo nobenega njihovega pravnika. »Sistemizacije velja, ne moremo pa je implementirati, ker je program presežnih delavcev zavrnjen. Nastala je pravna praznina in težko vodim sejo, če nimam pravne pomoči, zato bom moral v prihodnjih dneh dobiti neko pravno mnenje, verjetno kmetijskega ministrstva, da vidimo, kako naprej,« pojasnjuje Zafran, ki tudi opaža, da zavod zaradi zapletov okoli presežnih delavcev ne deluje s polno močjo. To, da na včerajšnji seji sveta ZGS ni bilo nobenega zavodovega pravnika, pa po njegovem kaže, da imajo v tej instituciji težave, ki jih bo treba razrešiti.
