Več kot štiri leta je senat pod predsedovanjem mariborskega okrožnega sodnika Danila Obersnela obravnaval zadevo Impol, preden je razglasil obsodilno sodbo. V dokaznem postopku je zaslišal množico prič in izvedencev, ki so morali dopolnjevati svoja mnenja, ključni izvedenec Drago Dubrovski je pričal kar sedemkrat. Ves trud je bil zaman.
Na višjem sodišču v Mariboru so namreč prejšnji mesec potegnili redko potezo. Niso razveljavili prvostopenjske sodbe, temveč so jo spremenili in spisal oprostilno, je danes poročal Večer. Jernej Čokl in Vladimir Leskovar, vodilna menedžerja in solastnika slovenjebistriškega Impola, sta dokončno pravnomočno oprana krivde, plačilo stroškov obsežnega sodnega postopka pa bo pristalo na plečih davkoplačevalcev.
Sporni posli z novoustanovljenim menedžerskim podjetjem
Oktobra lani je prvostopenjski senat sklenil procesno epopejo, ki je uvodni narok za glavno obravnavo doživela 3. julija 2013, skoraj šest let po vložitvi odmevnih kazenskih ovadb. Sodišče je obdolženima izreklo dveletno pogojno zaporno kazen s štiriletno preizkusno dobo. »Nesporno je, da sta obdolženca zlorabila svoj položaj in ravnala v nasprotju z določili zakona o gospodarskih družbah,« je obsodbo utemeljil Obersnel.
Obsodba se je nanašala na sporne posle med Impolom in menedžerskim podjetjem Upimol, na katero je Impol leta 1998 prenesel dobavo ključne surovine – aluminija. Sodišče je bilo prepričano, da je bilo sodelovanje Upimola v tem poslu nepotrebno in škodljivo. Na tedaj novoustanovljeno podjetje sta Čokl in Leskovar prenesla nekaj zaposlenih, Impol je zagotovil tudi potreben denar za zagonski posel in še omogočil, da je Upimol kupoval aluminij pri Impolovem hčerinskem podjetju v ZDA. Upimol si je na podlagi obravnavanih poslov – na škodo Impola – v obdobju 1998–2001 nezakonito ustvaril skoraj 1,5 milijona evrov protipravne premoženjske koristi, je presodilo prvostopenjsko sodišče. Obenem je podjetju Upimol naložilo, naj vrne denarno korist in jo nakaže v državni proračun.
Zgolj to, da nista ravnala v korist Impola, ni kaznivo
Pritožbeni postopek je prevzel senat pod predsedovanjem višjega sodnika Aleksandra Karakaša, ki je edino javno sejo opravil 4. septembra. Senat je sicer ocenil, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje: Čokl in Leskovar nista ravnala v korist Impola. Tudi mnenje Dubrovskega je ocenil kot dosledno, zato je zavrnil vse kritike obrambe na račun sodnega izvedenca. Vendar zgolj to, da obtožena nista ravnala v korist Impola, ne zadošča za obsodbo, so prepričani višji sodniki. Ključna pomanjkljivost prvostopenjske sodbe je bila po njihovi presoji ta, da obtoženima ni dokazala namena pridobitve premoženjske koristi družbi Upimol.
»Za dokazanost celotnega kaznivega dejanja mora biti zanesljivo ugotovljen še zahtevan poseben namen po pridobitvi premoženjske koristi sebi ali drugim,« piše v sodbi. Prvostopenjsko sodišče v opisu dejanja ni niti opisalo niti ugotovilo škode, ki naj bi jo zaradi obravnavanih poslov utrpel Impol, graja višje sodišče. In če ni oškodovanja družbe oziroma njenih lastnikov, ne more biti zlorabe položaja. »Treba je biti pozoren na pridobivanje premoženjske koristi kot končni cilj,« opozarja višje sodišče, ki je verjelo obdolženima, da sta ves čas zasledovala edinole interes in koristi Impola.
Sodelovanje med Impolom in Upimolom je imelo tudi pozitivne učinke, saj je Impol lahko ustvarjal večje prihodke in denarni tok, še ugotavlja sodišče. In četudi bi si v skladu z izvedenskim mnenjem Dubrovskega sodišče razlagalo, da je bil Impol dejansko prikrajšan za pol milijona evrov dobička, ki ga je ustvaril Upimol, je to po oceni pritožbenega senata zanemarljiva vsota v primerjavi z doseženimi dobički slovenjebistriške tovarne.
