Zbogom, gospod Modnik

Petintridesetletni igralec iz Carigrada ne razume, zakaj si je njegov dedek izbral prav ta priimek. Prebivalci Turčije nekoč niso poznali priimkov. Z eno izmed reform, s katerimi je Mustafa Kemal Atatürk skušal poenotiti Turčijo in jo približati zahodu, je reševal tudi imensko problematiko. Leta 1934 je ukazal, da si morajo vsi izbrati priimek. Njemu ga je izbral kar parlament in pomeni »oče Turkov«. Izbor nekaterih turških sinov pa je bil precej nenavaden. Odločili so se, da se bodo potlej in za vekomaj pisali Aptal (neumen), Donsuz (brez spodnjic) in Tasak (modnik). V Carigradu službuje tudi odvetnik Güven Kurtul in njegovo ime ter priimek bi se dalo prevesti v »znebiti se zaupanja«. Postopek spremembe imena je v Turčiji zelo zapleten in dolgotrajen. Konec lanskega leta je oblast uvedla enoletno zakonsko spremembo, s katero je občutno olajšala to birokratsko proceduro. Od januarja so lokalne upravne enote prejele že več kot 105.000 prošenj, je poročal Guardian. Med najbolj pogostimi priimki, ki jih čaka sprememba, so Koyun (ovca), Çakal (šakal) in Deli (nor), prošnje pa so spisali tudi ljudje, ki se pišejo Çiplak (gol), Dana (tele), Kör (slep) in Ördek (raca). Satilmiş se bo poslej pisal Gokdeniz, kar je mogoče poetično prevesti kot »nebeško morje«. Sorodniki podpirajo njegovo odločitev, kljub temu pa bodo obdržali priimek, ki ga je izbral dedek. »Starega imena ne bom pogrešal,« pravi Karaca Gokdeniz. »Svojih otrok ne bi nikdar tako poimenoval.«