Na inšpektoratu za šolstvo in šport ter na policiji nadaljujejo preiskovanje dogajanja v zasebnem zavodu za varstvo otrok Kengurujčki, kjer naj bi surovo in neprimerno ravnali z otroki, starimi od enajst mesecev do štiri leta. S posnetka, ki ga je v prostorih zavoda na Vrhovcih posnela vzgojiteljica in je v javnost prišel v sredo, je razvidno, da so otroke v zavodu umirjali tako, da so jih tesno povijali v rjuhe, tudi čez glavo, čeznje pa nato položili še vzmetnico. Domnevno zato, da bi utišali otroški jok. Po besedah vzgojiteljice naj bi otroke tudi prisilno hranili.
Šolski inšpektorat, ki deluje pod okriljem ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je policija o primeru obvestila v petek, na lokacijo pa so se inšpektorji odpravili še isti dan. Vendar so tam naleteli na zaklenjena vrata, hiša je bila prazna. V tem času je s spleta izginila tudi spletna stran zavoda. »Pred tem inšpekcijskega nadzora na tej lokaciji nismo izvedli,« je pojasnil glavni inšpektor inšpektorata za šolstvo in šport Tomaž Rozman.
V zavodu izjav za zdaj ne dajejo
Na tem naslovu je bila sicer od leta 2015 registrirana oseba s statusom varuha za varstvo predšolskih otrok, a je, kot je povedal Rozman, »vsaj v petek tam ni bilo«. Na zdaj že izbrisani spletni strani zavoda Kengurujčki je bilo navedeno, da varstvo otrok pri njih izvaja samostojna podjetnica za delo na področju predšolske vzgoje Z. N., ki pa po neuradnih podatkih ni (več) delala tam, sodeč po javno dostopnih podatkih pa je lani svoje podjetje tudi zaprla. Iz izjav priče je sicer jasno, da nje ni na pretresljivih posnetkih, naj bi pa bila direktorica zavoda Branimira Vrečar. Na telefonsko številko zavoda se je danes oglasil Aleš Vrečar, ki je dejal, da do nadaljnjega ne bodo dajali izjav za medije, in prosil za razumevanje.
Zavod Kengurujčki deloval nelegalno
Da so v zavodu Kengurujčki varstvo otrok izvajali nelegalno in zanj niso imeli ustreznih dovoljenj, je danes poudarila tudi vodja sektorja za predšolsko vzgojo Vida Starič Holobar. »Zavod je imel pri Ajpesu prijavljeno opravljanje dejavnosti, naslednjega koraka, da bi torej pridobili ustrezna dovoljenja za opravljanje te dejavnosti in se vpisali v register, pa v zavodu niso naredili,« je pojasnila Vida Starič Holobar. Starše je znova pozvala, naj pred vpisom otroka v varstvo preverijo, ali je to na seznamu vrtcev oziroma varuhov, in naj od izbranega izvajalca zahtevajo vpogled v potrebna dovoljenja. Predšolsko vzgojo lahko pri nas namreč opravljajo v javnih in zasebnih vrtcih, od leta 2008 pa se lahko kot varuhi predšolskih otrok registrirajo tudi zasebniki, ki varstvo največ šestih malčkov opravljajo na domu.
Vendar v tem primeru ne gre za vzgojo, ampak zgolj za varovanje. Medtem ko morajo imeti zasebni in javni vrtci določeno število vzgojiteljev, torej oseb z vsaj šesto stopnjo izobrazbe pedagoške smeri, za opravljanje dejavnosti varovanja predšolskih otrok zadostuje srednješolska izobrazba ter poklicna kvalifikacija. To so enaki pogoji kot za pomočnike vzgojitelja, ti pa v vrtcih delajo skupaj z vzgojiteljem. Varuhi se morajo sicer vpisati v register, ki je resda javno dostopen na spletni strani ministrstva, a sestavljen zgolj iz seznama fizičnih oseb z naslovi. Če bi želeli starši dobiti uporabne informacije o Zavodu Kengurujčki, obisk spletne strani ministrstva ne bi bil dovolj, ampak bi morali tja poklicati.
Nepravilnosti razkril pogum priče
»Glede varovanja otrok na domu imam negativno mnenje,« je kritična razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek, saj »s tem daje država staršem misliti, da otroci ne potrebujejo predšolske vzgoje, ampak je dovolj varstvo.« Za kakovostno delovanje javnih vrtcev je pomembno tudi, da se delavci neprestano izobražujejo, da se pogovarjajo drug z drugim, da so v stiku z drugimi vrtci ter z institucijami, ki delujejo na področju vzgoje, pa ob tem pravi predsednica skupnosti vrtcev Janja Bogataj. »Poleg tega nas neprestano obiskujejo zdravstveni in delovni inšpektorji,« poudarja, »v tem primeru pa je bilo razkrivanje nepravilnosti očitno odvisno od poguma priče. Ta delavka si je v resnici uničila delovno mesto, ko je naredila, kar je menila, da je prav.«
Predsednica Evropskega združenja ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol ESHA Barbara Novinec se strinja, da javni vrtci zagotavljajo visok standard etičnih in moralnih norm. »Vsi imamo sprejete kodekse etičnega ravnanja, ničelno toleranco do nasilja, zato ta primer neupravičeno meče slabo luč na širšo predšolsko vzgojo.« Obstaja namreč kontrola vrtcev na različnih področjih, ki so ji javni vrtci z rednimi ali izrednimi pregledi podvrženi vsakodnevno. »Ne vem pa, ali to lahko zagotavljajo tudi zasebniki,« pravi Novinčeva.
Da je nadzor za tiste, ki vrtec ustanovijo po pravilih, strog, vpis v razvid pa dolgotrajen proces, ob tem pravi Petra Perčič, vodja v Ljubljani nedavno odprtega zasebnega vrtca Lepa zgodba. »Deset mesecev je trajalo, da smo opravili vse potrebne postopke za vpis v razvid. V tem času nismo smeli sprejeti nobenega otroka, inšpektor pa nas je prvič obiskal še preden smo bili odprti,« opisuje Perčičeva in pravi, da so se nanjo nekateri starši zdaj že obrnili z vprašanjem, ali so vpisani v razvid. Prej najbrž marsikdo za razvid niti ni vedel. Perčičeva ob tem staršem predšolskih otrok, ki iščejo varstvo za svoje malčke, svetuje, naj se predhodno dobro pozanimajo o izvajalcu varstva: »Če se v časih, ko se službe ne ponujajo same, kader neprestano menja, je to znamenje za alarm.«
Preverite, kateri vrtci so vpisani v razvid
Vsak vrtec in izvajalec varstva otrok (varuh) lahko namreč opravlja dejavnost le, če je vpisan v register pri ministrstvu.
