Časnika Corriere della sera in La Repubblica sta v sredo poročala, da naj bi Rim za leto 2020 predlagal primanjkljaj v višini 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda, za leto 2021 pa dvoodstotni primanjkljaj. Premier Giuseppe Conte je zvečer nato sporočil, da za 2020 načrtujejo 2,1-odstotni primanjkljaj, za leto 2021 pa 1,8-odstotnega. Prihodnje leto naj bi primanjkljaj dosegel 2,4-odstotka.
Evropska komisija je bila v minulih dneh kritična, ker 2,4-odstotni primanjkljaj, ki so ga v Rimu sprva načrtovali za vsa tri leta, ni v skladu z evropskimi proračunskimi pravili, opredeljenimi v paktu za stabilnost in rast. Zaskrbljenost pa so izrazili tudi ministri območja z evrom. Napovedani primanjkljaj je zamajal milansko borzo, močno pa je narasla tudi zahtevana donosnost na italijanske obveznice.
Italija ima že zdaj dolg v višini 131 odstotkov BDP, kar je za Grčijo drugi največji dolg v območju evra in precej nad usmeritvijo EU, ki stremi k javnim dolgom, nižjim od 60 odstotkov BDP posameznih držav.
