Živali so bile od pradavnine naprej pomembne človekove spremljevalke – kot vir za preživetje, kot pomočnice pri delu ali kot družabnice. Svetovni dan živali smo uradno prvič praznovali leta 1931 v poklon pomembni vlogi živali v našem življenju in ljudem, ki so posvetili svoje življenje njihovi zaščiti in negi.
Boljši svet za vse živali
Praznik nas opozarja, da bi moral svet postati boljši za vse živali, in združuje aktiviste v boju za njihove pravice ne glede na narodnost, religijo, prepričanja ali politično ideologijo. Z večjo osveščenostjo in izobraževanjem lahko ustvarimo svet, v katerem bodo živali sprejete kot čuteča bitja, zato bodo razstave, delavnice in različni dogodki na to temo potekali v različnih mestih po vsem svetu.
Akcije in odprta vrata
V Sloveniji Društvo za zaščito živali Ljubljana organizira akcijo zbiranja starega papirja, primorska pedagoška fakulteta pa akcijo zbiranja hrane za mačke in pse ter pripomočke za Obalno zavetišče za živali. Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana pa prireja danes od 10. do 18. ure dan odprtih vrat. Obiskovalcem bodo pokazali notranje prostore in živali, ki čakajo na nove domove. Vsem zainteresiranim bo vodja zavetišča Marko Oman podrobneje predstavil projekt gradnje novega zavetišča.
Veliko ogroženih živalskih vrst
Na Zemlji živi okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji okoli 15.000 do 20.000, od tega je 850 endemitov - živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju naše države. Slovenija velja za vročo točko biodiverzitete, saj po pestrosti živega sveta sodi med prvih pet držav v Evropi. Vendar je tudi pri nas mnogo živalskih vrst kljub njihovi veliki pestrosti ogroženih. Tako so na težave na področju upravljanja z volkovi opozorili v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije, društvu Volčje srce in Kinološkem društvu Krško. Na vlado, pristojna ministrstva in zavod za varstvo narave so naslovili zahtevo za popolno prepoved odstrela volkov, saj gre po njihovem za zavarovano vrsto.
Upad biotske raznovrstnosti
Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst itd. Najbolj so ogrožene dvoživke in žuželke. Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne klimatske spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja.
