Kot so za STA pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), bo do 30 receptov na leto za osebno rabo, ki jih ZZZS dodeli zdravniku na njegov predlog, neobnovljivih. Ti naj se uporabljajo le pri akutnih zdravstvenih stanjih in ne za dolgotrajno zdravljenje, čemur so namenjeni obnovljivi recepti.
Poleg tega so na novo določili dva pogoja za zdravnika, da je upravičen do teh receptov. Enako kot do zdaj mora biti zdravnik evidentiran v bazi podatkov o izvajalcih zdravstvenih storitev, na novo pa je določen pogoj, da mora zdravnik imeti licenco Zdravniške zbornice Slovenije. Na novo je določen tudi statusni pogoj zdravnika, ki je vezan na opravljanje zdravstvenih storitev javne zdravstvene službe in na opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi s ključnimi institucijami v zdravstvenem sistemu ali z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, katerega zdravniki opravljajo delo s področja medicinskega izvedenstva.
»Recept za osebno rabo je eden izmed redkih instrumentov racionalizacije v slovenskem javnem zdravstvu, saj zdravniki s tem, ko recepte predpisujejo sami sebi in svojim družinskim članom, razbremenjujejo zdravstveni sistem,« pa so prepričani v stanovski organizaciji zdravnikov.
Zaradi ukrepa ZZZS bo po oceni Zdravniške zbornice Slovenije brez pravice do predpisovanja receptov za osebno rabo ostalo najmanj 3100 zdravnikov in zobozdravnikov. »To pomeni blizu 100.000 dodatnih obravnav pri že tako preobremenjenih zdravnikih v osnovnem zdravstvu,« so prepričani.
Zbornica zato pričakuje, da se bodo pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, v kratkem ustrezno spremenila tako, da bodo vsi zdravniki s strokovnim izpitom imeli možnost predpisovanja receptov za osebno rabo.
ZZZS trdi, da na predlagano spremembo niso dobili pripomb
Na ZZZS pa so poudarili, da so predlog sprememb dvakrat posredovali v javno razpravo, prvič aprila 2016, na predlagano spremembo ureditve receptov za osebno rabo pa niso prejeli pripomb in predlogov.
Pojasnili so še, da takšne ureditve predpisovanja receptov po vedenju ZZZS ne poznajo v nobeni drugi državi. V preteklosti je bila takšna ureditev že večkrat predmet razprav, med drugim, da je strokovno sporno in za zdravnike lahko tudi škodljivo, da zdravijo samega sebe, ter da ne gre za pravico zavarovanih oseb, temveč za boniteto zdravnikov iz naslova javnih sredstev.
Poleg tega so v preteklosti posamični primeri nakazovali na strokovno nepravilno predpisovanje zdravil zdravnikov, ki nimajo veljavne licence, po drugi strani pa so bili osebni recepti v preteklosti tudi predmet zlorab, zlasti pomirjeval in drugih psihoaktivnih snovi, so spomnili na ZZZS.
Nova pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja bodo sicer začela veljati po objavi v uradnem listu 13. oktobra.
Lani je po podatkih ZZZS 30 receptnih obrazcev prejelo 8670 zdravnikov, pri čemer je en zdravnik povprečno predpisal 14,8 recepta. Povprečni celotni znesek na zdravnika znaša 278,6 evra, skupni izdatki ZZZS za te recepte pa so v letu 2017 znašali okoli 2,4 milijona evrov, kar predstavlja 0,51 odstotka vseh izdatkov za zdravila na recept. Do septembra letos pa je 30 receptnih obrazcev prejelo 8641 zdravnikov, pri čemer je en zdravnik povprečno predpisal 11,6 recepta. Povprečni celotni znesek na zdravnika je znašal 214,4 evrov, skupni izdatki ZZZS za te recepte pa so v tem obdobju znašali okoli 1,8 milijona evrov.
