»Aljažev stolp je pritrjen na podstavek na vrhu Triglava. Sidra so postavljena, jeklenice pritrjene, v spodnjem delu smo ga tudi že založili s kamenjem. Na koncu smo pritrdili še strelovod in na vrh stolpa pritrdili zastavico. Vse je šlo tekoče in brez zapletov, le hiteli smo, saj smo imeli za vse skupaj bolj malo časa,« je danes popoldne povedal vodja projekta Martin Kavčič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Obiskovalci so se morali od stolpa, ki je na helikopterski prevoz čakal v Mojstrani, posloviti že nekaj ur prej. Kljub vsemu so imeli za njegovo občudovanje več časa, kot je bilo sprva predvideno.

Veter z vrha spihal sneg

Današnje jutro je bilo v dolini sončno in brez vetra, enake razmere so kraljevale na Triglavu, zaradi česar je bil zadovoljen generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin. »Visokogorje je sicer že pobelil sneg, a na vrhu Triglava ga je razpihalo,« je opisal. Več težav so imeli piloti helikopterjev Slovenske vojske, saj zaradi goste megle niso mogli vzleteti z Brnika, zaradi česar so organizatorji obiskovalcem dvakrat sporočili novico o zamudi prevoza stolpa na njegovo mesto. Številni obiskovalci, ki so, podobno kot 7. septembra letos, ko so stolp prepeljali v dolino, prišli od blizu in daleč, se niso pritoževali, saj so prenovljeni stolp lahko občudovali dlje časa in se ob njem fotografirali. Njegova podoba je ganila tako tiste, ki so ga videli že na vrhu Triglava, kjer je bil zadnjih 123 let, kot tudi mnoge, ki so ga v dolini videli prvič. Med slednjimi je bila tudi domačinka Marija Skumavc. »Nikoli še nisem bila na Triglavu, zato sem ga prišla pogledat. Doslej sem ga občudovala samo po televiziji. Lepo so ga popravili, krasen je in prav je, da se vrne na Triglav,« je prepričana.

Posebno čustveno je dogodke, povezane s prenovo stolpa, doživljal tudi Marko Bradač, pravnuk kleparskega mojstra Antona Belca iz Šentvida, ki je po Aljaževem načrtu, ki ga je nekoliko prilagodil, stolp izdelal. »Iz pradedkovega dnevnika je razvidno samo to, da je izdelal Aljažev stolp, zraven pa je zapisal letnico. Več o dogajanju mi je povedala prababica Josipina,« pravi. Slednja je zaslovela kot prva obiskovalka Aljaževega stolpa, ko ga je mojster Belec prvič sestavil na domačem dvorišču, ki je zdaj, kot pravi Bradač, pozidano. »Vesel sem, da se je stolp v 123 letih toliko ohranil, zagotovo bo zdaj zdržal vsaj še 50 let,« je razmišljal pravnuk izdelovalca.

Pripravljen na nadaljnjih 123 let

»Težko jamčimo, da bo to res, vendar upamo, da bo stolp zdržal vsaj še 123 let, kolikor je zdržal na vrhu Triglava doslej,« napol v šali pove Hudolin. Ob tem opozarja, da so ohranili več kot 90 odstotkov prvotnega materiala, največ varjenja pa je bilo potrebnega pri oknih, kjer je bil stolp najbolj poškodovan. »Presenečen sem nad tem, kako dobro ohranjen je bil material,« se je čudil Vojo Jovičić, direktor jeseniškega podjetja Kov, v katerem so izvajali večino del. Zagotovil je, da so se zaposleni pomembnega spomenika lotili z veliko mero odgovornosti in občutljivosti, za dobro opravljeno delo pa je obljubil, da jih bo peljal na pico. »Obnova je potekala gladko, ob delu pa so me prevzemali posebni občutki. O tem bom nekoč pripovedoval svojim vnukom,« je dejal eden od zaposlenih, Aleš Kramar, in priznal, da zadnjo noč pred vrnitvijo stolpa na njegovo mesto nikakor ni mogel mirno spati. Skupaj s tremi sodelavci in preostalo ekipo je pomagal pri nameščanju stolpa na vrh Triglava, to pa je bil tudi njegov prvi obisk najvišjega slovenskega vrha. »Zagotovo bom Aljažev stolp prišel pogledat tudi peš,« je obljubil.

Potrebna bo nadaljnja skrb

»To je bil eden najpomembnejših projektov obnove kulturne dediščine, kar smo jih izpeljali v Sloveniji. Ne zaradi tehnične zahtevnosti, pač pa zaradi simbolnega pomena Aljaževega stolpa in časa, v katerem je potekal. Praznujemo namreč evropsko leto kulturne dediščine, Evropa pa se spopada s krizo identitete, pri čemer je kulturna dediščina velikega pomena, saj kaže, od kod prihajamo, kje so naše korenine in pot, kam naj gremo,« opozarja Hudolin. A delo, povezano z Aljaževim stolpom, se danes z njegovim povratkom domov ni končalo. »Nadaljnja skrb za stolp bo zahtevna naloga. Redno bomo izvajali monitoringe in skušali doseči, da bodo imeli obiskovalci spoštljiv odnos do njega.« Da bi ga obiskovalci bolj spoštovali, če ga že častijo, si je ob slovesu od stolpa zaželel tudi sedanji župnik na Dovjem Franc Urbanija. Ob tem je opozoril tudi na vrednote, ki jih je poudarjal njegov predhodnik Jakob Aljaž, čigar nauki so po njegovem mnenju še danes aktualni.