Francoski fotograf Jean-Claude Arnault, osrednji lik škandala, zaradi katerega je Švedska akademija maja napovedala, da letos ne bo podelila Nobelove nagrade za književnost, je bil v ponedeljek na sodišču v Stockholmu obsojen na dve leti zapora zaradi posilstva, ki ga je zagrešil leta 2011. S tem se je do neke mere sklenila veriga dogodkov, ki se je začela odvijati novembra lani: takrat je namreč švedski časopis Dagens Nyheter objavil izpovedi 18 žensk, med katerimi so bile tudi žene in hčere nekaterih članov akademije, ki so trdile, da jih je Arnault, eden najvplivnejših moških v stockholmskih kulturnih krogih, tako ali drugače spolno napadel v obdobju med letoma 1996 in 2017.
Čakajoč na zaupanje
Nekoč ugledni 72-letni umetnik, poročen z zdaj že nekdanjo članico Švedske akademije, pesnico Katarino Frostenson, je obtožbe zanikal, toda kmalu je prišlo na dan še več njegovih (oziroma njunih) spornih početij: med drugim je Arnault ob podpori žene vodil prireditveni prostor, ki ga je sofinancirala akademija, pojavili so se tudi namigi, da so prek njiju v javnost večkrat predčasno ušla imena poznejših nagrajencev. Zaradi vsega tega se je akademija znašla pod hudim pritiskom; iz nje je izstopilo več članov, med njimi tudi Frostensonova, naposled pa je odstopila še vodja akademije Sara Danius, prva ženska na čelu te institucije od ustanovitve leta 1786.
Preostali člani akademije so se odločili, da zaradi zmanjšanega javnega zaupanja v akademijo največjega priznanja na področju literature letos ne bodo podelili, temveč bodo to storili prihodnje leto, ko bodo razglasili dva nagrajenca. Toda zdaj tudi to ni več povsem gotovo – Lars Heikensten, direktor Nobelovega sklada, ki upravlja denarna sredstva za nagrade, je namreč za švedski javni radio zdaj namignil, da leta 2019 morda še ne bodo ponovno podelili nagrade za literaturo, temveč bodo to storili šele, ko bo si bo Švedska akademija spet pridobila primeren javni ugled.
Za zdaj alternativna nagrada
Po tistem, ko je akademija maja sporočila svojo odločitev, je skupina švedskih književnikov, igralcev, novinarjev in drugih kulturnih ustvarjalcev sklenila, da ustanovi Novo akademijo, združenje, ki naj bi zapolnilo vrzel in podelilo »alternativno« Nobelovo nagrado. Švedske knjižničarje so zato povabili, naj za nagrado po lastni presoji nominirajo avtorje, ki so najbolje povedali »zgodbe o ljudeh v svetu«.
Na seznamu se je znašlo 47 imen, od tistih najbolj znanih, ki se redno omenjajo kot možni dobitniki Nobelove nagrade, kot so denimo Cormac McCarthy, Margaret Atwood ali Amos Oz, do številnih mlajših ali nekoliko manj razvpitih imen (Sofi Oksanen ali Olga Tokarczuk), a tudi globalnih zvezdnic, kot je J. K. Rowling. Finaliste je nato izglasovalo okoli 32.000 bralcev z vsega sveta: največ podpore so dobili kanadska pisateljica vietnamskega rodu Kim Thuy, francoska romanopiska Maryse Conde, britanski pisatelj in scenarist Neil Gaiman ter japonski pisatelj Haruki Murakami, ki pa je že sporočil, da se kandidaturi odpoveduje, ker se želi osredotočiti na pisanje. Zmagovalca bo torej Nova akademija izbrala med prvo trojico, razglasila naj bi ga 12. oktobra, nagrado pa mu bodo podelili 9. decembra. Združenje naj bi se nato razpustilo.
