77 kilogramov solate, 51 kilogramov kumar, 29 kilogramov paradižnika, 12 kilogramov kolerabe, 5 kilogramov redkvic, 9 kilogramov zelišč. To je popis letine, ki se je ne bi sramoval noben slovenski vrtnar, toda ta zelenjava je zrasla na Antarktiki v rastlinjaku EDEN ISS, projektu Evropske unije oziroma programa Horizont 2020, v okviru katerega poskušajo raziskati možnosti pridelave zelenjave v ekstremnih okoljskih razmerah, kot so na južnem polu ali v puščavah. Izsledki teh raziskovanj bi v prihodnosti lahko pomagali tudi pri morebitnem vrtnarjenju v vesolju in na Marsu.
Antarktični rastlinjak, ki je kljuboval polarnim snežnim nevihtam in temperaturam pod minus 40 stopinjami Celzija, so v sodelovanju z znanstveniki iz vse Evrope vodili znanstveniki iz nemškega vesoljskega centra DLR. Deset raziskovalcev je leto dni bivalo na nemški polarni postaji Neumayer III. Ta je od rastlinjaka oddaljena le 400 metrov, a so bile kljub temu občasno polarne nevihte premočne, da bi se arktični vrtnarji odpravili do rastlinjaka. Zato so bile vse naprave v rastlinjaku povezane s komandnim centrom v Bremnu, kjer so v takih primerih lahko nadzorovali temperaturo, vlago in svetlobo. Kljub temu je v rastlinjaku ves čas moral biti nekdo navzoč, saj je bilo treba redno popravljati opremo. Odvitega vijaka luči namreč niso mogli priviti iz kontrolne sobe. Tako se je izkazalo, da čeprav so izdelali zelo trpežno opremo, izjemne zunanje okoliščine pogojujejo tudi stalno navzočnost ljudi.
S prizadevnim polarnim vrtnarjenjem so razveseljevali člane drugih znanstvenih odprav na južnem polu, saj vsem primanjkuje sveže zelenjave, ki jo letala dostavijo le dvakrat na leto ob začetku in koncu arktičnega poletja. Rastlinjak, ki so ga iz dveh kontejnerjev sestavili lani, je velik le 13 kvadratnih metrov, zato v njem zelenjavo gojijo v nadstropjih. V rastlinjaku je stalna temperatura 21 stopinj Celzija in 65-odstotna vlaga. Seveda bistvo rastlinjaka ni le gojenje zelenjave za polarne znanstvenike, temveč tudi raziskovanje, saj so vzporedno izvajali 40 različnih znanstvenih poskusov. Stalno so denimo preverjali razvoj mikroorganizmov na rastlinah pa tudi vpliv sveže prehrane na člane odprave.
Kako oprašiti jagode?
V arktičnem rastlinjaku so ugotovili, da bo največja težava zaprtih vrtov v izjemnih okoljih opraševanje. Seveda so vse rastline opraševali ročno. Na veliko žalost znanstvenikov pa v rastlinjaku ni uspela vzgoja jagod in paprik. Rastline jagod in paprik so sicer rasle zelo hitro, a jih polarnim vrtnarjem ni uspelo oprašiti, tako da ni bilo pridelka.
V prvem letu je bil polarni rastlinjak dostopen le raziskovalcem. Sedaj so vanj namestili 32 kamer, tako da si bo lahko vsak ogledoval dnevno rast rastlin. Še posebno zanimivo je, da so s seboj na Antarktiko odnesli veliko semen. Ta bodo, ko se bodo vrnili v Evropo, razdelili v posebne pakete za šole, ki bodo lahko sodelovale v projektu vzgoje rastlin v zaprtih okoljih. S tem poskušajo za raziskovanje navdušiti nove generacije raziskovalcev. Paketi bodo na voljo jeseni, prek njihove spletne strani eden-iss.net pa jih bo lahko naročila vsaka šola v Evropski uniji.
