Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko so prejeli Američan Arthur Ashkin, Francoz Gerard Mourou in Kanadčanka Donna Strickland. Podeljena je bila za »prelomna odkritja na področju laserske fizike«, je danes sporočila Kraljeva švedska akademija znanosti, ki nagrade podeljuje.
Slovenski fiziki ne zaostajajo
Kot običajno je bila nagrada podeljena za odkritja, do katerih so znanstveniki prišli pred mnogimi leti, do danes pa so njihovi dosežki postali koristni za človeštvo. Danes šestindevetdesetletni profesor Ashkin je že v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja začel odkrivati posebno lastnost svetlobe – da lahko z laserskim žarkom, ki ga osredotočimo na zelo majhno območje, »ujamemo« mikroskopske delce, ki so tam. Električno polje, ki pri tem nastane, namreč delce zadrži v območju žarka, in če žarek premikamo, lahko z njim premikamo tudi delce. Leta 1987 je na tej podlagi nastala posebna naprava – optična pinceta, s katero je Ashkinu uspelo ujeti in premikati žive bakterije, ne da bi jih pri tem poškodoval.
Desetletja pozneje je optična pinceta široko uporabno orodje, ki ga izdeluje in po vsem svetu prodaja tudi uspešno slovensko podjetje Aresis. »Optična pinceta, ki jo izdeluje naše podjetje, temelji na fizikalnih odkritjih, za katera je bila letos podeljena Nobelova nagrada za fiziko,« je danes v pogovoru za Dnevnik povedal solastnik podjetja, doktor fizike in nekdanji profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Igor Poberaj. »Komercialne optične pincete so se začele pojavljati okrog leta 2000, naše podjetje pa je bilo ustanovljeno leta 2004,« je povedal. Aresis se ukvarja z razvojem tehnologije in programske opreme za optične pincete, v Sloveniji pa sodeluje tudi z drugimi podjetji, ki izdelujejo komponente, potrebne za izdelavo končnega instrumenta. Optično pinceto prodajajo pod lastno blagovno znamko, je poudaril Poberaj. »Nobelova nagrada je dobrodošla, saj se bosta povečala zanimanje in vedenje o tej eksperimentalni tehniki. Upamo, da bo optična pinceta poslej bolje prepoznana kot močno orodje za reševanje določenih problemov na različnih tehnoloških in znanstvenih področjih,« je Poberaj ocenil potencial, ki je nastal s podelitvijo nagrade.
Fizičarkam povrnjena čast
Oba preostala nagrajenca, Gérard Mourou in Donna Strickland, sta nagrado prejela za odkritja »najkrajših in najmočnejših laserskih pulzov, kar jih je človeštvo kdaj ustvarilo«, so še sporočili iz švedske akademije. Ta tehnologija, prav tako odkrita že v osemdesetih, je danes temelj milijonov laserskih operacij oči, ki jih zdravniki opravijo vsako leto.
Podelitev Nobelove nagrade za fiziko znanstvenici je prva po kar petinpetdesetih letih. V vrhunski fiziki dominirajo moški, četudi so dosežki njihovih kolegic povsem primerljivi. Od leta 1901, odkar se nagrade podeljujejo, so bila nagrajene le tri ženske.
Letošnja nagrada ženski pa je prišla kot naročena prav v dneh, ko se je v fizikalni skupnosti odprla ostra debata o zapostavljenosti žensk v primerjavi z moškimi. Sprožilo jo je nedavno predavanje znanega italijanskega fizika Alessandra Strumie, v katerem je fizičarke prikazal kot manj sposobne. Zaradi tega je bil Strumia v ponedeljek izključen iz švicarskega Cerna, največjega fizikalnega laboratorija na svetu. Tega, mimogrede, že dve leti vodi italijanska fizičarka Fabiola Gianotti.
