Sporazum ZDA-Kanada-Mehika (USMCA) nadomešča 24 let stari sporazum o prosti trgovini Severne Amerike (Nafta) in prinaša nekaj, čeprav ne veliko novosti. Ameriški proizvajalci mleka in mlečnih izdelkov bodo dobili nekoliko večji dostop do kanadskega trga (do 3,75 odstotka tržnega deleža), nad tem pa bodo ohranjene visoke carine, ki za določene izdelke segajo do 300 odstotkov. Kanado bo uvozila tudi več ameriške perutnine in jajc.

Od 40 do 45 odstotkov avtomobilskih delov bo moralo biti proizvedeno tam, kjer delavci dobijo najmanj 16 dolarjev na uro. Torej v ZDA ali Kanadi, ali pa bodo morali v Mehiki zvišati plače. Novi avtomobil bo moral biti 75-odstotno narejen v katerih od treh držav, da bo imel lahko na trgih treh držav brezcarinski status. Če bo ameriški predsednik Donald Trump vseeno skušal zvišati carine na uvoz avtomobilov, bo 2,6 milijona vozil, izdelanih v Kanadi ali Mehiki, pred tem zaščitenih.

Ameriška farmacevtska industrija je dobila desetletno zaščito pred konkurenco generikov. Avtorske pravice bodo enakovredno zaščitene v vseh treh državah, USMCA pa med drugim prepoveduje tudi carine na spletno distribucijo vsebin, kot so računalniški programi, igre, glasba, filmi in elektronske knjige. Mehika je sprejela, da bo sprejela zakonodajo, ki priznava pravice kolektivnih pogajanj sindikatom, USMCA pa obenem prepoveduje uvoz dobrin, ki so rezultat prisilnega dela.

Na šest let bo opravljen pregled stanja

USMCA velja za 16 let, vendar pa bo na vsakih šest let narejen pregled stanja. ZDA so želele, da se o novem sporazumu spet pogajajo na vsakih pet let. V sporazumu je določilo, ki pravi, da v primeru, ko katera od treh držav sklene prostotrgovinski sporazum z državo, ki nima status tržnega gospodarstva, lahko drugi dve odstopita od novega sporazuma. V tem primeru gre predvsem zato, da Kanada in Mehika ne bosta sklepali takih sporazumov s Kitajsko, s katero je Trump zapleten v carinsko vojno.

Sporazum pa ne odpravlja carin na uvoz jekla in aluminija, ki jih je Trump letos uvedel med drugim tudi proti Kanadi in Mehiki. O tem se bodo pogajali ločeno. Za ameriški sosedi je medtem pomembno, da ostaja v veljavi sistem za reševanje sporov prek mednarodne arbitraže, v okviru katerega sta vsaj približno zaščiteni pred novo Trumpovo samovoljo.

Okoljevarstvene organizacije prenovljeni sporazum kritizirajo kot zelo šibkega glede okolja, ker med drugim niti ne omenja podnebnih sprememb. Vendar pa tudi Nafta ni imela posebnega dela o okolju, USMCA pa medtem priznava problem onesnaženja morij s plastiko in izraža pričakovanje glede sprejema mednarodne pogodbe o tem vprašanju.

Trump je v svojem slogu sporazum označil za največji trgovinski dogovor vseh časov in zagotovil, da vrača ZDA med svetovne velesile predelovalne industrije. Drugi komentarji so malce manj visokoleteči, predvsem pa izražajo olajšanje, da se je Severna Amerika izognila trgovinski katastrofi.

Republikanski predsednik senatnega odbora za finance Orrin Hatch je zadovoljen, da je Trumpovi vladi uspelo posodobiti sporazum Nafta, ki je po njegovem mnenju dokazan uspeh in v ZDA podpira več kot dva milijona delovnih mest v predelovalni industriji. Prav tako se je zaradi njega povečal ameriški izvoz kmetijskih pridelkov v Kanado in Mehiko za 350 odstotkov.

Voditeljica kongresnih demokratov Nancy Pelosi je sporočila, da popravki Nafte pomenijo višje plače za ameriške delavce, boljše delovne standarde, bolj pošten odnos do ameriških kmetov in priznanje povezanosti gospodarske rasti z zaščito okolja. »Demokrati bomo pozorno pregledali besedilo sporazuma in nadaljevali z analizo ter pogovori z deležniki,« je sporočila.

Ameriška trgovinska zbornica pohvalila pogajalce

Nacionalno združenje za predelovalno industrijo je opogumljeno, ker so poslušali njihov poziv za tristranski sporazum. »Prek Severne Amerike gre ogromna količina dobrin in naše ekonomije so neločljivo povezane. Sporazum tudi prekinja prevare in nepoštene prakse Kitajske,« je sporočil predsednik združenja Jay Timmons.

Ameriška trgovinska zbornica je pohvalila pogajalce za uspeh in zavezo, da najdejo pot naprej, ki vključuje vse tri države. Predsednik največje sindikalne organizacije v ZDA AFL-CIO Richard Trumka pa je dejal, da je treba preučiti še veliko podrobnosti pred končno oceno, ker je zgodovina polna nepoštenih sporazumov do delavcev. Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da so veseli tudi v nemških podjetjih, ki vlagajo v ZDA, Kanado ali Mehiko, Trump pa je na novinarski konferenci naznanil, da sedaj želi trgovinska pogajanja z ZDA nemudoma začeti tudi Indija, ki jo Trump imenuje za kraljico carin.