Nizozemci so jezni, ker namerava vlada leta 2020 odpraviti petnajstodstotni davek na dividende. Na tak način hoče premier Mark Rutte v času brexita privabiti multinacionalke, ki se bodo selile iz Velike Britanije in iskale nov sedež. Tako trdi, da je od tega vladnega ukrepa odvisno, ali bosta Shell in Unilever, dve veliki britansko-nizozemski multinacionalki, imeli svoj sedež na Nizozemskem ali v Londonu. Shell je velika naftna družba, Unilever pa gigant živilske industrije, ki proizvaja juhe Knorr, čaje Lipton, sladolede Magnum, majoneze Hellmann's… Rutte je prepričan, da ta davek, ki je sicer na Nizozemskem eden najnižjih v Evropi, odvrača tujce od kupovanja delnic v nizozemskih podjetjih.
Nizozemci pa odpravi davka na dividende nasprotujejo iz več razlogov. Eden glavnih je verjetno ta, da ga sami ne plačujejo – plačujejo ga tujci, ki imajo delnice v nizozemskih podjetjih. Nizozemci so proti njegovi odpravi tudi zato, ker vedo, da bodo morali zmanjšanje vladnih prihodkov, ki bi na leto znašalo slabi dve milijardi evrov, nadomestiti z nekim drugim davkom. Malo je tudi ekonomistov, ki menijo, da bo ta vladni ukrep zadržal delovna mesta na Nizozemskem. Vprašanje je tudi, ali bi Shell in Unilever brez njega res zapustila Nizozemsko.
Uspešno lobiranje multinacionalk
Nizozemci so na premierja Rutteja jezni predvsem zato, ker odpravo tega davka niti enkrat ni omenil marca lani pred volitvami. Potem ko se je ta ukrep pojavil v koalicijski pogodbi lani oktobra, so tri vladne stranke, obe krščanski stranki in Demokrati 66 (ki so levi liberalci), trdile, da je bila to ideja Ruttejevih desnih liberalcev. Rutte, ki je svojo kariero začel prav v Unileverju, je nato vztrajno zanikal, da bi šlo za lobiranje multinacionalk, a potem so prišli na dan dokumenti, ki so dokazali, da laže. Rutte pa še naprej vztraja pri odpravi davka na dividende.
Polemika je toliko bolj žolčna, ker je vlada neuspešna, ko poskuša preprečiti multinacionalkam, da bi se s fiktivnimi podjetji v davčnih oazah izognile plačevanju davkov. Shell je celo po tajnem dogovoru z nizozemsko vlado iz leta 2005 imel podjetje na otoku Jersey, od koder je izplačeval dividende, s čimer je s svojimi delničarji po pisanju dnevnika Trouw oškodoval Nizozemsko za sedem milijard evrov.
Obletnica vlade, ki je nastajala rekordno dolgo
Zlasti levičarske opozicijske stranke silovito napadajo Ruttejevo vlado, da je preveč popustljiva do multinacionalk in bank. Koalicija pa se pred svojim prvim rojstnim dnem zdi trdna, ker se vse štiri vladne stranke bojijo novih volitev. Spomnimo se, da je lani po marčnih volitvah rojevanje koalicije trajalo za Nizozemsko rekordnih 208 dni. Potem se je zdela nestabilna ne samo zato, ker so v njej štiri precej različne stranke, dve liberalni in dve konservativni, ampak tudi zato, ker Rutte lahko računa na največ 76 od 150 poslancev.
Zadnje ankete kažejo, da skrajno desni stranki, Stranko za svobodo, ki jo vodi Geert Wilders, in Novi forum za demokracijo, podpira že približno 30 odstotkov volilcev. Sama Ruttejeva vlada je poskušala že od vsega začetka iti v korak z njima, saj v svojem programu poudarja domoljubje, boj proti nezakonitemu priseljevanju in kriminalu. Toda morda bo izgubila boj z desnimi populisti ravno, če bo odpravila davek na dividende.
