Na švedskem Karolinskem inštitutu so razglasili prva letošnja dobitnika Nobelove nagrade, in sicer za medicino. Nagrado skupaj prejmeta ameriški in japonski imunolog James P. Allison in Tasuku Hondžo za odkritja v imunologiji, ki so vodila do razvoja novih terapij za zdravljenje raka.
Znanstvenika sta z raziskavami, ki sta jih izvajala na začetku 90. let prejšnjega stoletja, prispevala k prelomnemu spoznanju, da je človekov imunski sistem mogoče učinkovito izkoristiti za napad na tumorske celice. Imunski sistem običajno prepozna mutirane celice in jih uniči. Tumorske celice pa imajo sposobnost, da se na različne prefinjene načine skrijejo pred imunskim sistemom; imunske celice jih ne napadejo, to pa tumorskim omogoči, da se neomejeno množijo. Veliko vrst tumorjev to stori tako, da razvijejo mehanizme, ki zavirajo delovanje imunskih celic in jih držijo v šahu. Znanstvenika sta raziskovala načine, kako bi lahko te zaviralne mehanizme onesposobili, kar bi imunskim celicam omogočilo, da bi napadle tumorske.
Odkritja so popolnoma preoblikovala razumevanje zmožnosti človeškega imunskega sistema, da nadzira in celo uniči tumorska obolenja. V zadnjem desetletju so vodila v razvoj novih terapij, pri katerih za zdravljenje raka – trenutno pri raku pljuč, ledvic, limfomu in malignem melanomu – uporabljajo bolnikov imunski sistem. Ta zdravila imajo sicer neugodne stranske učinke, a so učinkovita in lahko pri nekaterih bolnikih rakavo obolenje za daljši čas zavrejo, tudi pri bolnikih v poznem stadiju onkoloških obolenj, ki jim v preteklosti niso znali pomagati. Zdravniki upajo, da bo imunoterapija nekaterim bolnikom prinesla ne samo zazdravitev, pač pa tudi ozdravitev.
Imunoterapija pomaga tudi slovenskim bolnikom
»Na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) smo veseli, da sta letošnja Nobelova nagrajenca za medicino strokovnjaka, ki imata veliko zaslug, da smo razvili imunoterapijo za rakave bolnike,« je podelitev letošnje Nobelove nagrade za medicino komentiral strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana doc. dr. Viljem Kovač. Pojasnjuje, da sta znanstvenika dobila nagrado za prispevek k razvoju zdravil, ki jim rečemo zaviralniki imunskih stikal (angl. checkpoint inhibitors). Ta zdravila na OI uporabljajo že vsaj dve leti.
James P. Allison je dobil Nobelovo nagrado za razvoj monoklonskih protiteles anti-CTLA-4, Tasuku Hondžo pa za razvoj anti-PD-1. Obe zdravili delujeta tako, da blokirata specifične proteinske receptorje na celični membrani limfocitov. »Preprosto povedano aktivirata bolnikov imunski sistem (celice T), da prepozna rakaste celice kot tujke in jih začne napadati,« je pojasnil Kovač. Strokovni direktor OI še dodaja, da v svetu pospešeno razvijajo tudi druge oblike imunoterapije, kot je na primer adaptivni prenos celic, pri katerem personalizirano zdravijo z modificiranimi pomnoženimi lastnimi limfociti T (terapija CART-T). (Več o takem načinu zdravljenja lahko preberete v petek v rubriki Zdravje.)
James Allison je profesor imunologije na Univerzi v Teksasu, kjer je tudi predstojnik Centra za raziskave raka. Tasuku Hondžo je profesor imunologije na Univerzi v Kjotu. Prejemnika nagrade si bosta razdelila devet milijonov švedskih kron, kar znaša približno 877.000 evrov.
