Združene države in Kanada so tik pred iztekom roka v noči na ponedeljek dosegle dogovor, s katerim so preprečile konec obstoja severnoameriškega prostotrgovinskega območja s 1300 milijardami dolarjev letne trgovine, v katerem sodeluje še Mehika, ki je do sedaj urejal leta 1994 sklenjeni sporazum o prosti trgovini v Severni Ameriki (Nafta), ki je po trditvah ameriškega predsednika ZDA Donalda Trumpa najslabši trgovinski sporazum v zgodovini, zato je zahteval spremembe. Z Mehiko se je o njih dokončno dogovoril že avgusta, s Kanado je šlo bolj na trdo, pogajanja so potekala do zadnje minute. Washington je namreč postavil rok za sklenitev dogovora do konca septembra, ker mora besedilo še v dvomesečni pregled v kongres, želel pa je, da ga podpiše aktualni mehiški predsednik Enrique Pena Nieto, ki položaj zapušča 1. decembra.
Nekaj časa je celo kazalo, da bi Nafto lahko zamenjal samo enostranski sporazum med ZDA in Mehiko, medtem ko ga med ZDA in Kanado ne bi bilo oziroma bi se o njem ločeno pogajali še naprej. Zdaj pa je jasno, da tristranski sporazum ostaja, le da bo z vsebinskimi spremembami dobil tudi novo ime: ameriško-mehiško-kanadski sporazum ali s kratico USMCA. Ima 34 poglavij, veljal bo šestnajst let, vsakih šest let ga bodo pregledali in po potrebi posodobili ter podaljšali še za šestnajst let.
Mlečni izdelki in avtomobilska industrija v ospredju
V pogajanjih med Ottawo in Washingtonom je vsak dosegel nekaj. Ena glavnih Trumpovih zahtev je bila, da Kanada bolj odpre svoj 14 milijard evrov vredni trg mleka in mlečnih izdelkov ameriškim kmetom. To se bo tudi zgodilo, dobili bodo približno 3,5-odstotni tržni delež, kar je po navedbah Ottawe zelo podobno temu, kar je Kanada v trgovinskih pogajanjih ponudila Evropski uniji. V združenju kanadskih pridelovalcev mleka so razočarani in pravijo, da je rezultat drugačen od obljub, ki so jih dobili. V Beli hiši pa so prepričani, da gre za odličen dosežek, saj je ponujeni dostop do kanadskega trga večji, kot ga je predvideval leta 2016 dogovorjeni sporazum o transpacifiškem partnerstvu, od katerega so se ZDA pod Trumpom umaknile.
Kanadska vlada Justina Trudeauja je po drugi strani zadovoljna, ker je v sporazumu ostal nespremenjen člen o posebnem mehanizmu reševanja trgovinskih sporov. ZDA so želele, da bi jih reševali pred domačimi sodišči.
Precej pozornosti je namenjene avtomobilski industriji. Kanada in Mehika sta izposlovali določilo, da lahko vsaka v ZDA brez carin izvozita po 2,6 milijona avtomobilov, če ameriška vlada globalno uvede od 20- do 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov, o čemer razmišlja Trump. Je pa v sporazumu USMCA tudi določilo, ki naj bi preprečilo, da se preveč avtomobilske proizvodnje preseli v Mehiko ali drugam, kjer je delovna sila cenejša in čemur ameriški predsednik ves čas nasprotuje. Tako bodo avtomobili v ZDA oproščeni carin, če bo vsaj 75 odstotkov delov izdelanih v Severni Ameriki, 40 odstotkov delov pa bodo morali izdelati delavci, ki so plačani najmanj šestnajst dolarjev na uro. Leta 2015 je povprečna urna postavka delavca v avtomobilski industriji po podatkih časnika Wall Street Journal v Mehiki znašala 3,29 dolarja, v Kanadi 19,13 dolarja in v ZDA 23,83 dolarja.
V sporazumu so tudi strožja določila o spoštovanju intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti.
Zadovoljstvo in previdnost
Trump je nad dogovorom navdušen. »To je čudovit sporazum za vse tri države, odpravlja številne pomanjkljivosti in napake Nafte. Zbližal bo naše tri države v tekmi s preostalim svetom,« je zapisal na twitterju.
Zadovoljstvo so izražali tudi kanadski predstavniki, ki so do zadnjega vztrajali pri nekaterih zahtevah in dosegli, da je Washington nekoliko popustil glede na navedbe ameriških medijev. »To je dober dan za Kanado,« je dejal Trudeau.
A nekateri ostajajo previdni. Predsednik največje zveze ameriških sindikatov AFL-CIO Richard Trumpka pravi, da je v osnutku še preveč nedorečenih podrobnosti, da bi lahko dokončno sodil. »Videli smo že toliko nepoštenih trgovinskih sporazumov, ki so uničevali življenja delavskih družin, da to od nas zahteva največjo možno previdnost in podroben pregled, preden dobi našo podporo,« je dejal Trumka.
Profesor poslovnih ved na univerzi Emory v Atlanti Jeffrey Rosensweig pa ocenjuje, da sporazum ne prinaša bistvenih sprememb, ker so trgovinska razmerja med tremi državami precej podobna ves čas. »Bolj ko ne gre za politično dejanje,« je za CNN dejal o novem sporazumu.
