Policijska sindikata od danes ponovno stavkata, policisti pa so na terenu že postali bolj milostni. Glavno orožje stavkajočih policistov je namreč manj intenzivno polnjenje državne blagajne, zato lahko državljani do nadaljnjega ob manjših prekrških pričakujejo le opozorilo, ne pa tudi globe. Pri hujših prekrških in kaznivih dejanjih policisti ne bodo gledali skozi prste nikomur, saj so tudi med stavko dolžni zagotavljati varnost in se odzvati na interventne klice.
Kot nam je danes pojasnil predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Radivoj Uroševič, so sindikalne zahteve v povprečju težke okoli 200 evrov na povprečnega policista na terenu. Uroševič namreč ocenjuje, da bi se povprečna končna neto plača povprečnega policista (gre za povprečje plač začetnikov, vodij patrulje, vodij okoliša, lokalnih kriminalistov in primerljivih delovnih mest) z okoli 1000 evrov dvignila na približno 1200 evrov. Seveda pa zahteve veljajo tudi za bolje plačana delovna mesta v policiji.
Ureditev statusa, nagrade in dodatki
Policijska sindikata sta izboljšanje gmotnega položaja policistov dosegla že leta 2016, vendar pa je vlada z aneksom leta 2017 po mnenju policijskih sindikatov nato porušila razmerja med poklici z uradnimi pooblastili. Z aneksom je namreč tedanje anomalije do 26. plačnega razreda odpravila tudi tako, da je statuse drugih uniformiranih poklicev (carniki, pazniki, vojaki) ponovno izenačila s statusom policistov, s čimer se policijska sindikata ne strinjata.
Policisti zahtevajo tudi posebno nagrado za vsako leto opravljenega dela, kot jo denimo dobijo vojaki, posebno nagrado za 40 let dela, odpravo anomalij pri upokojevanju in drugo. Zelo konkretni sta tudi zahtevi po 120 evrov bruto mesečnega nadomestila za dolžnost ukrepanja ob vsakem času (tudi v prostem času) in še 60 evrov bruto zaradi prepovedi članstva v političnih strankah. Po besedah Uroševiča je bilo februarja, ko so stavko začeli, z vladne strani mogoče slišati, da bi policijske zahteve proračun obremenile za približno dodatnih 10 milijonov evrov na leto, vendar pa do konkretnejšega govora o številkah tedaj niti ni prišlo (tudi danes nam na ministrstvu za javno upravo tega podatka še niso mogli posredovati). Policisti so namreč stavko začeli 12. februarja, 14. marca pa je tedanji predsednik vlade Miro Cerar odstopil s funkcije in policisti so 26. marca stavko prekinili oziroma jo zmanjšali na minimum. O stavki so do današnjega jutra pričali le plakati na policijskih postajah in službenih avtomobilih.
Šarec o enotnih pogajanjih
O delovnih razmerah v stavkovnih zahtevah ni govora, tudi Uroševič pa potrjuje, da so časi, ko so policisti morali opozarjati na zastarel vozni park in celo neprimerno obutev, bolj kot ne minili. Ureja se tudi opremljanje policistov z zaščitnimi srajcami. Če se ne bo posegalo v že načrtovane izboljšave, Uroševič večjih težav na področju opreme ne vidi.
Kakšne težave bo v zahtevah policistov tokrat videla vlada, še ni znano. Z ministrstva za javno upravo so nam sporočili, da policijsko stavko jemljejo resno in da se bo z njihovimi zahtevami ukvarjala vladna pogajalska skupina, na čelu katere je Peter Pogačar.
Na stavko policistov in njihove zahteve po posebnem statusu se je danes odzval predsednik vlade Marjan Šarec: »Verjamem, da bi kdo izstopil iz tega sistema, vsak ima svoje zahteve, vsak ima svoje videnje, zato bodo sledila pogajanja, kjer bomo vsi videli, kje stojimo in do kam lahko gremo na eni strani v zahtevah sindikatov, na drugi strani v popuščanju, kar bo morala storiti vlada,« je za STA dejal Šarec, ki je sicer napovedal enotna pogajanja in zavrnil očitke policistov, da jih ignorira.