Arhitektki Maja Ivanič in Anja Planišček delujeta vsaka na svojem področju, svoje znanje in izkušnje pa združujeta projektno. Skupaj sta že leta 2008 načrtovali prenovo jasli Polžek vrtca Hansa Christiana Andersena in preureditev učilnic v igralnice vrtca na Osnovni šoli Fužine v Ljubljani.
Leta 2012 sta se z mlajšima kolegoma, arhitektom Andražem Intiharjem in krajinsko arhitektko Uršo Habič – oba od leta 2014 delata v arhitekturnih birojih v tujini – odločili sodelovati na javnem anonimnem arhitekturnem natečaju za strokovno najprimernejšo rešitev novega vrtca Pedenjped, enota Kašelj, in s svojo krožno rešitvijo prepričali strokovno komisijo. Nadaljnji proces projekta je potekal postopoma: Mestna občina Ljubljana je projektno dokumentacijo naročila septembra 2015, vrtec pa so začeli graditi avgusta 2017 in ga odprli na dan zmage, 9. maja letos.
Obliko narekoval hrup v okolici
Vrtec Pedenjped, enota Pedenjcarstvo, ima obliko kolobarja, v sredini katerega je odprt atrij. Arhitekti pravijo, da so se za tako obliko odločili zaradi hrupne prometne okolice ob Zaloški cesti in vevškem industrijskem tiru, s krožno zasnovo pa so obenem umirili begajoče smeri sosednjih zazidav. Pri odločitvi zanjo je odtehtalo tudi s finančno-energetskega vidika pomembno dejstvo, da je površina fasade pri krožni zasnovi manjša kot pri enako veliki ortogonalni.
Osrednji atrij je srce stavbe in je kot dnevna soba na prostem, okoli katere so pahljačasto razporejeni prostori. Na južni strani je osem igralnic, ena od njih za otroke s posebnimi potrebami, na zahodni strani je osrednji večnamenski športni prostor, na vzhodni je uprava in na severni strani centralna kuhinja, ki oskrbuje tudi osem preostalih enot vrtca Pedenjped. V kleti so centralna pralnica, energetski prostori in zaklonišče. Vse ambiente pritličja povezuje notranji krožni prostor ob zastekljenem osrednjem atriju, namenjenem igri in gibanju.
Arhitekti so nadgradili predpise in pravilnike ter vrtcu že s prostorsko zasnovo omogočili izvajanje sodobnih vzgojno-izobraževalnih praks. Maja Ivanič: »Pri oblikovanju prostorov in opreme smo razmišljali o njihovi fleksibilnosti in večnamembnosti, ki se lahko prilagaja tako programu kot nihajočemu številu otrok. Tako smo na primer hodnik pred igralnicami oblikovali kot dodaten igralni prostor, s čimer smo minimalizirali površine komunikacij. Igralnice smo povezali v pare, med njih pa umestili dvostransko dostopne umivalnice ali zgibne drsne panele, ki omogočajo, da se po dve igralnici združita v eno večjo.« S povezovanjem prostorov so arhitekti dosegli zadovoljstvo vzgojiteljic in otrok – prve imajo boljši pregled, otroci različnih starostnih skupin pa možnost druženja in socializacije.
Atrij, ki ima več funkcij
Ena od pomembnih praks sodobne vzgoje je odprtost vzgojnega okolja, o katerem Anja Planišček pravi: »Vsi prostori so enakovredni in vizualno dostopni otrokom, staršem in zaposlenim v vrtcu. To otroke spodbuja k razumevanju življenjskega cikla, katerega del so poleg učenja in igre tudi vsakodnevna opravila, kot so kuhanje, pospravljanje, pridelovanje zelenjave in podobno.« Vsi prostori se odpirajo navzven, hkrati pa so skozi steklene fasadne in predelne stene povezani z atrijem. Anja Planišček: »To ne omogoča le dobrega pregleda nad dogajanjem v vrtcu in zunaj njega, temveč tudi povezovanje in orientacijo v prostoru. Zunanje zeleno robinzonsko igrišče je za otroke večji svet, medtem ko atrij predstavlja manjšega in bolj domačnega.«
Atrij ni le varno igralno območje, arhitekti so ga uporabili tudi za dvostransko naravno osvetlitev in naravno prečno prezračevanje vseh prostorov. Maja Ivanič: »Pri energetski bilanci stavbe smo želeli čim bolj upoštevati in izkoristiti naravne zakonitosti in danosti lokacije. Ugodno bivalno klimo v stavbi in na zunanjem igrišču smo reševali z zelenjem – na ekstenzivno zazelenjeni strehi rastejo različni sedumi, v atriju in na zunanjem igrišču pa različno drevje in grmovnice.« Zanimivost je ekscentrično zamaknjena fasada notranjega atrija, kar omogoča, da je njen južni del zaradi večjega nadstreška tudi bolj zaščiten, obenem pa je pred igralnicami na nasprotni stani nastal širši dodatni prostor za igro in druženje.
Vrtec je, razen armiranobetonske kleti, grajen v lesu: leseni so konstrukcija, fasada, zunanja igrala, masivne letvice obešenega stropa ter stenske obloge in po meri narejeni elementi notranje opreme iz vezane plošče. Zabavne didaktične oznake prostorov so delo Primoža Fijavža iz studiobotasa, risbe Pedenjpedov, s katerimi so igralnice označene, pa je prispeval Marjan Manček.
Zelo pomembno pri načrtovanju za otroke je, da presežemo zgolj merila pravilnikov in se zavedamo, da prostor oblikuje človeka – in da dobro načrtovan prostor vzgaja, prispeva k dvigu kulture bivanja in je naložba za prihodnost.
