Vsi Slovenci vedo, kdo je Tone Pavček, je v spremni besedi za ponatis Pavčkove zbirke Pesmi in leta, ki je pri založbi Miš izšla ob pesnikovi 90-letnici, zapisal Peter Kolšek. In med drugim poudaril, da je Pavček »tisti slovenski pesnik, katerega poezija premore največ življenjske vedrine, svetovnonazorske svetlobe in pogumnega trkanja na prihodnost«.
»Njegova poezija zmore razpon od pekla do neba, ve za obup in ve za srečo, a svoja najpomembnejša sporočila ovija vendarle raje v hvalnico vsemu živemu kakor v balado ali tožbo nad svetom. Takšno osnovno človeško in pesniško držo dopolnjuje tudi obsežna in priljubljena otroška poezija, s katero Pavček pripoveduje tisto, česar v poeziji za odrasle ni mogoče izreči tako naravnost: namreč to, da sveta ni mogoče bistveno popraviti, mogoče pa ga je naseliti z uvidevnostjo in v njem dostojno uživati življenje,« je dodal Kolšek.
Pesmi sledijo življenju
Zbirka Pesmi in leta je prvič izšla ob Pavčkovi 80-letnici, izbor pesmi je tedaj opravil pesnik sam. Pesmi v zbirki sledijo toku Pavčkovega življenja. Zbirko sestavljajo štirje razdelki: prvi pripoveduje o zemlji, naslednja dva o ljubezni, zadnji, Temna zarja, pa prinaša Pavčkove najtemnejše verze, ki so povezani s smrtjo.
Sedem let po Pavčkovi smrti - preminil je 21. oktobra 2011, so njegove pesmi še vedno zelo žive. Pri Mladinski knjigi se bodo Pavčku, ki je bil od leta 1972 do upokojitve glavni urednik Cankarjeve založbe, poklonili s knjigo zbranih pesmi, ki bo izšla v začetku novembra.
Kot so napovedali pri Mladinski knjigi, delo na enem mestu prinaša vse njegove pesmi za odrasle, vse od prve pesniške zbirke Pesmi štirih ter med drugim poudarili: »Nekatere njegove pesmi so že ponarodele, njegove knjige pa se prodajajo v nakladah, ki so za poezijo fenomen tudi na svetovni ravni.«
Ponatis Pesmi štirih
V letošnjem letu je založba ob obletnici ponatisnila tudi zbirki Same pesmi o ljubezni (2008) in Angeli (2012). Ponatisnili bodo tudi intimistično zbirko Pesmi štirih iz leta 1953, ki jo je Pavček napisal skupaj z Janezom Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovičem. V zadnjem desetletju so poskrbeli za kar sedem natisov knjige Same pesmi o ljubezni, skupaj več kot 10.000 izvodov, Angele so v desetih natisih natisnili v 23.500 izvodih, zbirko Domu in rodu (2015) pa v dveh natisih v 6500 izvodih.
V slednji Pavček, ki se je rodil 29. septembra 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu, zanosno piše o dolenjskih gričih, ki jih nikoli ni mogel pozabiti, slavi okus vina in solni kristal, priklicuje vonj po zemlji in morju. O tem je sicer vselej rad pisal in govoril. Dolenjska pa da mu je od mladih nog dajala navdih, vero in impulz življenja.
Pavček je uspešno končal študij prava, a kmalu ugotovil, da to ni poklic zanj. Posvetil se je novinarskemu, uredniškemu in kulturnemu delu. Delal je tudi na televiziji in bil, kot že omenjeno, urednik Cankarjeve založbe. Ob tem pa se je ves čas posvečal literarnemu ustvarjanju, tako za otroke kot odrasle. Neizbrisen pečat je pustil tudi kot prevajalec ruske literature.
Nekoč je dejal, da pesniki in zvesti prijatelji ne umirajo, pač pa tudi po smrti ostanejo pri ljudeh, lastno umetniško pot pa je opisal z besedami, da karkoli človek počne v življenju, počne iz ljubezni. »Človek živi to svoje življenje in se trudi, da kdaj doreče misel, stavek, svoj kredo, svojo besedo. Včasih mu uspe, včasih ne,« je dejal.
