Pogledi na upokojitev se spreminjajo in v razvitih državah zaposleni upokojitev vedno bolj dojemajo kot kombinacijo delovne aktivnosti in prostega časa, v nasprotju s preteklostjo, ko se je nanjo gledalo zgolj kot na obdobje brez delovne aktivnosti. Temu pritrjujejo rezultati obširne mednarodne raziskave, ki jo je izvedla družba Aegon in je zajemala več kot 14.000 zaposlenih in 1600 upokojencev v 15 različnih državah od Kanade, Francije, Nemčije do Indije in Japonske.
Raziskava ugotavlja, da kar 72 odstotkov izprašanih v raziskavi upokojitev povezuje z njenimi pozitivnimi stranmi, kot so prosti čas, svoboda in nove priložnosti. Zanimivo je tudi, da so bili starejši anketiranci pozitivnejši glede upokojitve kot mlajši. Med aktivnostmi, ki bi jih radi zasledovali ob upokojitvi, so na prvem mestu potovanja, teh je več kot polovica, sledi preživljanje več časa z družino in prijatelji, ukvarjanje z novimi konjički in tako dalje. Kar četrtina izprašanih želi še vedno ostati delno delovno aktivnih, deset odstotkov pa se jih namerava lotiti novih poslovnih priložnosti.
Različni pogledi delodajalcev in zaposlenih
Nedavna raziskava Transameriškega centra za pokojninske študije, ki je obsegala več kot 1800 delodajalcev in 6000 zaposlenih, prinaša podobne ugotovitve, vendar razkriva še drugo stran, in sicer, da se pogledi zaposlenih glede upokojitve in varčevanja zelo razlikujejo od pogledov delodajalcev.
Na primeru samodejne vključitve v pokojninske načrte si 81 odstotkov anketiranih želi, da bi jih delodajalec samodejno vključil v pokojninski načrt, medtem ko to omogoča le 22 odstotkov anketiranih delodajalcev. Tisti, ki tega ne ponujajo, kot glavni razlog navajajo strah pred odporom zaposlenih. Večina delodajalcev, kar 72 odstotkov, tudi meni, da zaposleni večinoma začnejo o upokojitvi razmišljati tik pred samo upokojitvijo, medtem ko visok odstotek zaposlenih že dolgo pred upokojitvijo razmišlja o njej in si tudi želi, da bi jih delodajalec izobraževal ter jim pomagal glede načrtovanja njihove upokojitve.
Študija prav tako razkriva, da si večina zaposlenih želi postopoma preiti v upokojitev – z delom za skrajšani delovni čas ali menjavo delovnega mesta z manj zahtevnimi obveznostmi, medtem ko na drugi strani le 20 odstotkov delodajalcev zaposlenim omogoča tovrstne možnosti. Kljub temu 70 odstotkov delodajalcev meni, da so starejšim prijazno podjetje, medtem ko se s tem strinja le 56 odstotkov zaposlenih. Kar 66 odstotkov zaposlenih si želi od delodajalcev več pomoči, tudi pri tem, kako na finančnem področju doseči osebne cilje.
Zaposlenim so pokojninski načrti vse pomembnejši
Kar 88 odstotkov zaposlenih navaja prisotnost pokojninskega načrta kot eno glavnih ugodnosti podjetja za privabljanje novih zaposlenih in tudi kot zadržanje obstoječih. Kar 81 odstotkov zaposlenih pa navaja prisotnost pokojninskega načrta kot enega glavnih dejavnikov, ki vplivajo na izbiro novega delodajalca. Podobno ugotavlja tudi raziskava med britanskimi zaposlenimi, ki jo je izvedla družba Hargreaves Lansdown. Ta med najpopularnejšimi ugodnostmi delodajalcev pri zaposlenih izpostavlja kolektivni pokojninski načrt, zasebno zdravstveno zavarovanje in dodatne ugodnosti, ki so vezane na proste dneve zaposlenih. Med zaposlenimi, ki razmišljajo o menjavi zaposlitve, jih kar sedem od desetih med najpomembnejše kriterije pri presoji novega delodajalca navaja prav pokojninski načrt.
Tako izhaja tudi iz nedavne raziskave britanskega The Telegraph, pri kateri se je izkazalo, da so kolektivni pokojninski načrti med ugodnostmi na vrhu. Te zaposleni najbolj cenijo, saj se zavedajo, da bodo v prihodnje še pridobivali pomen, saj bodo javne pokojnine zaradi demografskih izzivov prihodnosti še nižje in s tem bodo te ugodnosti še pomembnejše. Raziskava poudarja tudi razliko v starostnih skupinah zaposlenih, saj mladi bolj cenijo fleksibilnost glede časa in kraja dela in ne samo višino svoje plače, zaposleni srednjih let in starejši pa začenjajo poleg plače vedno bolj ceniti tudi druge ugodnosti, kot so že omenjeni zasebni pokojninski in zdravstveni načrti podjetij.
Večina samozavestnih glede upokojitve
Osemnajst odstotkov zaposlenih je zelo samozavestnih glede tega, da bodo imeli finančno udobno upokojitev, 44 odstotkov pa je zmerno samozavestnih glede tega.
Kot dodaja tudi Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, »postaja srečna upokojitev vedno bolj presek med zdravim staranjem in finančno varnostjo, saj sta za uspeh enako pomembni obe komponenti oziroma se dopolnjujeta. Zato je pomembno, da se o tem izzivu čim več govori in piše ter s tem dviguje zavedanje ljudi, da bodo lahko tudi sami oziroma ob pomoči delodajalcev z dodatnim varčevanjem poskrbeli, da bodo imeli ob upokojitvi dostojne prihodke, ki jim bodo omogočali takšno življenje, kot si ga po koncu svoje poklicne kariere tudi zaslužijo. Vloga delodajalcev je pri tem ključna, saj lahko zaposlenim pomagajo pri pripravah na upokojitev, jih ozaveščajo o vseh možnostih in skupaj sodelujejo pri prehodu iz delovne aktivnosti v upokojitev, ki postaja vse postopnejši proces.« ap