Občutno znižanje napovedi gospodarske rasti, ki jo v svoji jesenski objavi pričakuje Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je po besedah ekonomista Marka Jakliča pričakovano. »Dejstvo je, da se makroekonomski kazalniki pri naših glavnih trgovinskih partnericah umirjajo. Investicijska aktivnost v Evropi se ohlaja, tako da podjetja že čutijo manjše povpraševanje,« pravi Jaklič in ob tem dodaja, da vsaj še do leta 2022 ne kaže na kakšno novo gospodarsko krizo.
Čeprav smo še nekaj časa varni, Jaklič opozarja, da že nekajletne gospodarske konjunkture nismo izkoristili, kot bi morali. »Presežek v javnih financah je premajhen, javni dolg pa je še vedno previsok, zato se bo ob novi krizi težko zadolževati. Zavedati se moramo, da bodo najbolj zadolžene države pod največjim pritiskom.« Jakliča še posebej skrbi, da v teh dobrih časih nismo izvedli nobene strukturne reforme, ne pokojninske ne zdravstvene.
Gospodarska rast se normalizira
Bogomir Kovač, ki prav tako prihaja z ljubljanske ekonomske fakultete, meni, da bo zaradi slabše napovedi vlada sicer v državnem proračunu morala narediti nekaj popravkov pri načrtovanih prihodkih, vendar jo obenem lahko izkoristi kot argument v bližajočih se pogajanjih s sindikati. Popravek napovedi sicer po njegovem ne pomeni nič pretresljivega, kvečjemu to, da se bližamo postopno zaželenemu dolgoročnemu trendu gospodarske rasti, ki naj bi znašala med tremi in štirimi odstotki. Napoved Umarja po njegovem mnenju tudi ne bo vplivala na zaveze iz koalicijske pogodbe, saj gre zgolj za politični kompromis in usmeritve, ki naj bi bile uresničene do konca štiriletnega mandata. »Ker bo za njihovo uresničenje treba najprej sprejeti zakone, se pred letom 2020 ne more nič zgoditi, tedaj pa bomo lahko tudi videli, ali bo ta vlada sploh še obstajala,« pravi Kovač.
Čeprav je Umar zdaj znižal napoved letošnje gospodarske rasti s 5,1 na 4,4 odstotka, naj bi se razmeroma visoka rast nadaljevala tudi v naslednjih dveh letih. Prihodnje leto naj bi znašala 3,7, leta 2020 pa 3,4 odstotka, kar je dvakrat več, kot je pričakovana stopnja rasti na območju z evrom. Investicijska aktivnost bo po ocenah Umarja kljub rahli umiritvi ostala visoka, še naprej se bosta povečevali zasebna in državna poraba. Inflacija se bo postopoma višala, a bo ostala zmerna, pri okoli dveh odstotkih.
Razmere na trgu dela bodo ostale ugodne, stopnja zaposlenosti se bo namreč v večini dejavnosti tudi prihodnje leto zvišala, vse bolj pa bodo nanje vplivali demografski dejavniki, ki se bodo kazali zlasti v zmanjševanju razpoložljive delovne sile. Rast plač se bo ob čedalje večjih težavah podjetij pri iskanju ustrezno usposobljenih delavcev prihodnje leto še okrepila.
Najvišji presežek v zgodovini
A trenutno nam gre dobro. Slovenija je po podatkih statističnega urada (Surs) v letošnjem drugem četrtletju ustvarila presežek v vrednosti 151 milijonov evrov ali 1,3 odstotka BDP, kar je najvišji presežek v celotnem obdobju merjenja od prvega četrtletja leta 1999. V celotni prvi polovici leta je presežek znašal 218 milijonov evrov ali odstotek BDP.
K že petemu četrtletnemu presežku zapored je znova največ prispevala visoka, kar 7,6-odstotna rast davčnih prihodkov. Država je v drugem četrtletju letos zbrala za 183 milijonov evrov več davčnih prihodkov kot v enakem četrtletju lani, v prvih šestih mesecih skupaj pa je bil njihov izkupiček višji za 345 milijonov evrov.
Izdatki so v drugem četrtletju zrasli za 4,5 odstotka. Glede na enako lansko obdobje so se najbolj povečali izdatki države za investicije (za 12,7 odstotka) in potrošnjo (za 12,1 odstotka). Sredstva za zaposlene so se okrepila za 5,2 odstotka, subvencije za pet odstotkov, socialna nadomestila pa za 4,2 odstotka. Po drugi strani se še naprej znižujejo izdatki za obresti, ki so bili nižji za 11 odstotkov. Javni dolg je konec junija znašal 32,3 milijarde evrov ali 72,8 odstotka BDP. Od konca marca se je zmanjšal za 688 milijonov evrov.
