Triletni nacionalni projekt dela z nadarjenimi dijaki je vreden dva milijona evrov, sofinancirata pa ga ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ter Evropski socialni sklad. Na ministrstvu pričakujejo, da bo do leta 2020 v ta model dela z nadarjenimi v vzhodni Sloveniji vključenih 800 dijakov, v zahodni Sloveniji pa 652 dijakov. Pri tem nadarjenost ne pomeni učnega uspeha, temveč interes dijaka za udejstvovanje in izkazovanje uspehov na določenih področjih.
Gre za spodbujanje prožnih oblik učenja in podporo kakovostni karierni orientaciji za nadarjene, v treh letih pa naj bi se z njegovo pomočjo oblikovali modeli dobre prakse, ki se bodo vgradili v celoten sistem vzgoje in izobraževanja, zagotavljajo na ministrstvu. »Skrajni čas je, da pride do sistemske rešitve, saj so nadarjeni otroci največji kapital naše družbe,« poudarja ravnatelj II. gimnazije Maribor Ivan Lorenčič.
Model celostne obravnave nadarjenih
Javni razpis ima dva sklopa. V prvem se oblikujejo podporna okolja za karierno orientacijo nadarjenih dijakov prek tako imenovanih regionalnih središč. Za vzhodno Slovenijo je bila izbrana II. gimnazija Maribor s projektom RAST, za zahodno Slovenijo pa Gimnazija Vič s projektom SKOZ. Središči morata razvijati tudi pedagoške modele in druge oblike dela z nadarjenimi ter za projekt motivirati čim več šol in dijakov.
V drugem sklopu projekta bo ljubljanska pedagoška fakulteta s projektom PROGA oblikovala metodološko orodje za spremljanje in vrednotenje dela z nadarjenimi dijaki. Na osnovi ugotovitev bo MIZŠ pripravilo smernice za spremljanje in evalvacijo celostne obravnave nadarjenih dijakov v srednjem šolstvu, ki bo del nosilnega modela za delo z nadarjenimi.
Kot v resničnem svetu
»Mrežo srednjih šol in zunanjih partnerjev gradimo z enim samim ciljem: da širimo dobre prakse, ki jih je na šolah veliko, da omogočimo dijakom, ki zmorejo in hočejo, da dosežejo več, kot jim ponuja obvezen šolski program, da šolam omogočimo odpiranje in povezovanje s podjetji,« pojasnjuje ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež. Pričakuje, da bodo na začetku izziv neposrednega sodelovanja s podjetji sprejeli najradovednejši, najpogumnejši in najbolj nadarjeni dijaki. So pa po njenem mnenju vsi mladi ustvarjalni in radovedni, nekateri potrebujejo le malo več spodbude. Pomembna je tudi vztrajnost, da projekte dokončajo. »Tu ne gre za ocene, temveč za to, da naprava deluje, da je predstava odigrana in občinstvo zadovoljno, da je časopis izdan… Podobno kot v resničnem svetu,« dodaja Krapeževa.
Na II. gimnaziji Maribor se zgledujejo po srbskem raziskovalnem centru Petnica, v katerem imajo dijaki vrhunske mentorje ter v kampusu bivajo, da sočasno razvijajo socialne kompetence in sposobnost timskega dela. »Tudi pri nas bi lahko ustanovili enega ali več podobnih centrov,« je prepričan Lorenčič.
V Sloveniji že uspešno deluje Zavod 404, ki je prvi slovenski mladinski raziskovalno-tehnološki center. Je tudi eden od izvajalcev aktivnosti SKOZ. Aktivnosti pripravljajo za šole in njihove dijake, ki jih zanimajo tehnika, tehnologija in podjetništvo. »Če hočemo mlade navdušiti za inovacije in podjetništvo, jim moramo pokazati, kaj zmorejo. Tako pridobijo zaupanje vase,« na osnovi izkušenj poudarja direktor Zavoda 404 Rok Capuder.
Kul izzivi, kul izdelki
»V svetovni špici smo, ko gre za razvoj človeškega kapitala, šepa pa naša sposobnost sodelovanja«, pravi Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager. Prepričana je, da lahko skupaj z mladimi okrepijo vrednoti povezovanja in sodelovanja. »V obojestranskem mentorstvu plemenitimo novo znanje, ki ga v podjetja prinašajo dijaki, sočasno pa z njimi delimo svoje izkušnje, modrost in vrednote. Naša ambicija ima moto: vsak dijak v podjetje!«
V tem šolskem letu bo pri projektu SKOZ pilotno sodelovala manjša skupina podjetij. Ta se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi in bodo nadarjenim dijakom ponudila pester nabor raziskovalnih tem. Resda bodo te večinoma s področja naravoslovja in tehnike, saj imajo tu največji kadrovski deficit in želijo mlade navdušiti predvsem za te poklice. A dijaki bodo lahko izbirali tudi med mehkejšimi družboslovnimi temami.
Ilijana Šuligoj Javornik, kadrovska direktorica v podjetju RLS merilna tehnika, razloži izziv, ki ga bodo dali dijakom: izdelati bodo morali model rotacijskega LED-prikazovalnika, v katerega bo vgrajen njihov rotacijski enkoder. Podjetje bo prispevalo svoj izdelek in razvojne inženirje – mentorje. »Če želimo dobre kadre, moramo podjetja aktivno sodelovati z izobraževalnimi institucijami na vseh ravneh, od osnovne šole dalje,« poudarja Šuligoj-Javornikova.
Med proaktivnimi podjetji, ki spodbujajo razvoj odprtih učnih okolij in povezovanje podjetij z dijaki, je tudi Siemens Slovenija. S pomočjo Siemensovega industrijskega krmilnika in pod mentorstvom inženirja je skupina dijakov izdelala napravo, ki meri, zaznava in uravnava spremembe v temperaturi in svetlobi. »Kul naprava,« so dijaki Srednje šole tehniških strok Šiška zapisali v njeni predstavitvi.
Po besedah Roka Capudra želijo v prihodnjih treh letih prek SKOZ podjetjem pokazati, kako lahko z vključevanjem dijakov v svoje (razvojne) procese že zelo zgodaj vplivajo na njihove karierne odločitve. Pri tem pa prispevajo pomemben delež k razvoju in gradnji celovitega izobraževalnega ekosistema.
