»V čast mi je sodelovati v tako vplivnem projektu, kot je Zlata nit,« pravi dr. Miha Škerlavaj, profesor vodenja in organizacijskega vedenja na BI Norwegian Business School ter pridruženi redni profesor za menedžment in organizacijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po njegovih besedah je Zlata nit izjemno sodelovalen in vključujoč projekt, ki želi začutiti vse tisto, kar se v podjetjih dogaja, še preden pridemo do bilanc stanja in izkazov uspeha.
Kako organizacije obvladujejo človeške potenciale
Cilj projekta je prepoznati in promovirati najboljše zaposlovalce ter preveriti kakovost odnosa med organizacijo in njenimi zaposlenimi. Zakaj? Da vplivamo na bolj dinamičen razvoj delovnih mest in prispevamo k večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, pravijo člani organizacijskega odbora in izborne komisije Zlate niti, v kateri od letošnje jeseni sedi tudi Škerlavaj.
Odlike Zlate niti, pravi Škerlavaj, so njena dinamičnost, prilagodljivost in zanimanje za utrip slovenskih organizacij predvsem z vidika človeških potencialov v danem času in prostoru. Izpostavlja pomembne teme sedanjosti in prihodnosti ter je kot takšna lahko dobra podlaga za sodobno, v mednarodne trende usmerjeno voditeljstvo, je prepričan sogovornik. Poudarja, da Zlata nit zapolnjuje pomembno vrzel ob nagradah, ki se praviloma osredotočajo na pretekle dosežke, ter številnih bolj parcialnih študijah, ki nimajo tako širokega zaledja. V 11 letih projekta Zlata nit je bilo namreč med zaposlenimi skupno opravljenih kar 80.890 anket.
Zaposleni: podjetniki v podjetju
Raziskava med slovenskimi zaposlovalci Zlata nit se posveča tudi osebni rasti, kreativnosti in podjetnosti zaposlenih. Ugotavlja, da so zaposleni v manjših podjetjih bolj zavzeti za lastno osebno rast in razvoj kot zaposleni v velikih in srednje velikih podjetjih. Enak vzorec se pojavi pri dimenziji podjetnosti in inovativnosti.
Kako v podjetju razvijati inovativno organizacijsko kulturo in zaposlene kot podjetnike, torej samozavestne in opolnomočene sodelavce, ki si upajo prevzemati tveganja, preizkušati, raziskovati, se učiti in (se) razvijati? »Predvsem se je treba zavedati, da sta za razvoj inovacijskih kultur potrebna vztrajnost in usklajen nabor intervencij, praks, sistemov vodenja, nagrajevanja, usposabljanj in še veliko več. Hekaton tu in tam, 'safari' v Silicijevo dolino ali občasna delavnica s področja inovativnosti so mogoče dober začetek, niso pa dovolj,« opozarja Škerlavaj. »Organizacije, ki resno razvijajo inovacijsko kulturo in notranje podjetništvo, se med drugim zavedajo pomena spodbujanja proaktivnosti zaposlenih. To počnejo na ravni posameznikov, timov in celotne organizacije ter vztrajajo skozi čas.«
Tudi v Sloveniji najdemo številna podjetja, ki imajo velik nabor konkretnih praks za spodbujanje proaktivnosti zaposlenih. Eno takih je na primer GKN Driveline Slovenija, ki je letošnja gazela savinjsko-zasavske regije in je kot primer dobre prakse vključen tudi v aktualno knjigo dr. Škerlavaja o implementaciji ustvarjalnih idej v vsakodnevno poslovanje in kulturo podjetja.
Iz prakse za prakso
Številne Škerlavajeve raziskave so zbudile zanimanje vodilnih svetovnih medijev, med drugimi časnika The New York Times. S soavtorji knjige Capitalizing on creativity: Fostering the implementation of creative ideas at work je prepričan, da je po desetletjih razvoja metod in orodij za spodbujanje ustvarjalnosti – torej generiranja novih idej glede novih proizvodov, storitev, poslovnih modelov ali preprosto ustvarjalnega reševanja izzivov – napočil čas, da se naučimo bolje udejanjati te ideje, zlasti tiste, ki močno odstopajo od statusa quo in imajo velik potencial.
»V projektu, iz katerega je nastala ta knjiga, smo zbrali 42 raziskovalcev in praktikov s štirih celin, ki vsi skupaj odgovarjamo na vprašanje: kako lahko bolje udejanjamo visokoustvarjalne ideje? Dotikamo se ustvarjanja kultur za inoviranje, vodenja inovativnosti, inovativnih metod dela, kot je design thinking, agentov sprememb za uvajanje inovacij itd. To so izzivi in priložnosti sodobnih organizacij,« pojasnjuje sogovornik. Zaključuje, da so znanje črpali iz prakse za prakso, zato je to delo, ki bi moralo biti obvezno branje v vsakem podjetju tako za vodilne kot za zaposlene.
