Enajstčlanska republikanska večina v ameriškem senatnem odboru za pravosodje je danes pričakovano podprla imenovanje Bretta Kavanaugha na položaj vrhovnega sodnika, kamor ga je predlagal predsednik Donald Trump. Nepričakovano pa je eden od republikanskih senatorjev, Jeff Flake iz Arizone, ob tem postavil pogoj, da se za torek predvideno glasovanje o Kavanaughu pred celim senatom prestavi za teden dni. V tem času naj zvezni preiskovalni urad FBI preišče trditve 51-letne profesorice psihologije Christine Blasey Ford, ki je med četrtkovim zaslišanjem v senatu zatrdila, da jo je Kavanaugh leta 1982, ko je imela 15 let, on pa 17, med hišno zabavo skupaj s prijateljem nasilno zvlekel v sobo in jo hotel posiliti. Kavanaugh je na istem zaslišanju to odločno zanikal.
Zahtevo bo težko preslišati
S preiskavo FBI bi bile uslišane zahteve demokratov, ki trdijo, da nekoga ni mogoče imenovati na najvišji sodniški položaj v državi pod tako veliko težo neraziskanih obtožb. Sinoči sicer še ni bilo jasno, ali se bo zahteva Flaka uresničila. O urniku glasovanja pred celim senatom namreč odloča vodja republikanske večine Mitch McConnell, ki v odboru za pravosodje ne sedi. Poleg tega ni jasno, ali FBI lahko opravi preiskavo trditev Fordove in morda tudi še dveh drugih žensk o početju Kavanaugha v enem tednu. Niti ni bilo jasno, kako bo ravnal Trump. Ker je Flaka hitro podprla še najmanj ena republikanska senatorka, ki je bila glede podpore Kavanaughu neodločena, Lisa Murkowski z Aljaske, si bodo republikanci težko privoščili, da ju ignorirajo, sicer lahko kandidatu obrneta hrbet.
V stočlanskem senatu bo štel vsak glas. Za potrditev bo treba dobiti glasove večine navzočih. Ker ni pričakovati, da bo kdo manjkal, to torej pomeni 50 glasov (v primeru izenačenosti odloči glas podpredsednika države Mika Pencea). Republikanci imajo 51 sedežev, a trije njihovi senatorji so bili doslej neodločeni, poleg Flaka in Murkowskijeve še Susan Collins iz Maina. Pri demokratih pa sta neodločena senatorja Joe Manchin, ki je tudi podprl Flaka, in Heidi Heitkamp, oba prihajata iz bolj konservativnih zveznih držav in sta veliki tarči republikancev pred novembrskimi kongresnimi volitvami.
Vpliv dogajanja okoli Kavanaugha na volitve in družbo
Nasploh lahko ima postopek imenovanja Kavanaugha velik vpliv na volitve, na katerih bodo skušali demokrati odvzeti republikancem večino v vsaj enem domu kongresa, kar bi zelo otežilo Trumpovo predsedovanje. Pred tokratnimi volitvami so najbolj v ospredju glasovi žensk, zato si republikanci ne morejo privoščiti vtisa o ignoriranju profesorice, ki si je upala priti na dan z osebno travmo zaradi spolnega napada, ne da bi za svoje razkritje imela kakšen očiten motiv.
Demokrati ob tem po tihem upajo, da bi lahko zavlekli imenovanje Kavanaugha in ga potem v primeru večine v senatu blokirali. Vsa liberalna srenja se namreč boji, da bi se z njegovim imenovanjem na položaj, ki je dosmrten, vrhovno sodišče za dlje časa nagnilo na konservativno stran, kar bi vplivalo na pomembne razsodbe o pravici do splava, posesti orožja, istospolnih porokah in drugih velikih družbenih temah. Danes so v številnih mestih po ZDA organizirali proteste proti njegovemu imenovanju, ki so se jih udeležile predvsem ženske. agencije
