Gotovo je pomembno, da je guverner pokončen, moralno neoporečen človek, ki ni bil nikoli vpleten v »nenavadne« posle bank ali v prepire v Banki Slovenije (BS) in ki ne bo prikrival delovanja BS, Evropske centralne banke (ECB) in evropske komisije v letu 2013. Strokovno znanje o denarju in o delovanju centralnih bank je malo pomembno, saj o tem ne odloča, odkar je BS v letu 2007 spet postala »NBS«. Zakaj je tako, kaže tudi to besedilo, ki sem ga napisal in je bilo objavljeno v Pravni praksi pred dobrim desetletjem.
Formalna avtonomija, ki jo Banki Slovenije zagotavlja 154. člen ustave, še ne zagotavlja njene dejanske avtonomije; to si mora vsaka institucija zagotoviti sama. Banka Slovenije si jo je zagotovila že s svojo prvo in hkrati narodnogospodarsko najpomembnejšo odločitvijo Sveta BS 8. oktobra 1991. Šlo je za odločitev o uvedbi upravljanega drsečega tečaja, ki je bila v nasprotju s takrat veljavnimi nauki mednarodnih finančnih institucij in hotenji takratne vlade. Sloveniji je omogočila enakomerno gospodarsko rast brez notranjih in zunanjih neravnotežij ter socialnih pretresov, ki so spremljali druge nekdanje socialistične države vzhodne Evrope.
Pri presoji dejanske avtonomije BS in centralnih bank nasploh ne gre prezreti, da je delovanje ukrepov centralnih bank širši javnosti precej manj razumljivo od delovanja ukrepov na fiskalnem področju. Tudi zato je neposredna odgovornost državnemu zboru, ki jo je imela BS, zmeraj ostala le odgovornost za rezultate, in ne za ukrepe. Dejanska avtonomija BS je bila tako ves čas njenega delovanja vsaj enaka v ustavi določeni avtonomiji; in BS je zaradi vrste okoliščin nedvomno sodila med najbolj avtonomne centralne banke.
Zakon o Banki Slovenije iz leta 1991 je napisan malone kot priročnik za njena opravila: uravnavanje količine denarja v obtoku, skrb za likvidnost bančnega sistema, skrb za splošno likvidnost države v odnosu do tujine, izdaja bankovcev, kontrola bank in hranilnic, predpisovanje pravil za jamstvo hranilnih vlog, informacijski sistem in opravljanje nekaterih poslov za Republiko Slovenijo. Zakon o Banki Sloveniji iz leta 2002, ki je manj pregleden, pa v svojem 10. poglavju že predvideva vključevanje v Evropsko centralno banko. To se je po dveletnem bivanju v ERM-2, v katerem je bilo ob fiksnem tečaju tolarja v razmerju do evra treba izpolniti tudi razvpite ekonomske in manj znane pravne konvergenčne pogoje, končalo s prenosom dela deviznih rezerv BS v ECB in z zamenjavo tolarja za evro.
BS ostaja pravna oseba slovenskega javnega prava, a ker je hkrati sestavni del evrskega sistema (ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke trinajsterice), ki je odgovoren za stabilnost cen v evrskem območju, mora delovati po smernicah in navodilih ECB. Na svojem ozemlju mora zato izvrševati enotno denarno politiko ECB pri oskrbovanju bančnega sistema s centralnobančnim denarjem, pri upravljanju z deviznimi rezervami, izdajanju bankovcev in ravnanju z njimi. Tudi opravila BS, ki niso določena s Statutom ECB, a so ji dodeljena z nacionalno zakonodajo, lahko BS opravlja le, če Svet ECB meni, da so združljiva s cilji in nalogami evrskega sistema.
S tem se je končalo obdobje BS kot avtonomne centralne banke, saj je njeno najpomembnejše opravilo »tiskanje denarja« postalo opravilo ECB, BS pa so ostala le še »stranska« opravila. BS se je tako dejansko spremenila v podružnico ECB, ki na ozemlju Slovenije uveljavlja odločitve ECB. Po nalogah in načinu odločanja je presenetljivo podobna nekdanji Narodni banki Slovenije v okviru Narodne banke Jugoslavije.
Avtonomija BS je v razmerju do domače izvršne oblasti postala del avtonomije evrskega sistema, ki jo sestavljata neodvisnost od institucij EU na eni strani in neodvisnost od držav članic na drugi. Tako ECB in nacionalne centralne banke ne smejo zahtevati ali sprejemati informacij od drugih institucij EU ter od vlad držav članic EU, institucije EU ter vlade držav pa ne smejo vplivati na člane organov odločanja v ECB ali nacionalnih centralnih bank. To naj bi zagotavljala mandat članov Sveta ECB in funkcionalna neodvisnost evrskega sistema, saj imajo ECB in nacionalne centralne banke vse potrebne instrumente za izvajanje denarne politike ter predvsem pravico, da jih uporabijo in uveljavijo, kadarkoli in kakorkoli se jim zdi primerno. Svet ECB, ki je najpomembnejši organ ECB – po Pogodbi o Evropski uniji in po Statutu ECB – sprejema najbolj pomembne odločitve o oblikovanju denarne politike v evrskem območju. Čeprav je guverner BS formalno enakopraven drugim članom Sveta, ne gre spregledati, da teža mnenja BS v Svetu ni enaka teži mnenja Deutsche Bundesbank.
Z izgubo samostojne BS je tudi Slovenija izgubila del svoje samostojnosti; vsaj v ekonomskem smislu je iz države postala evropska pokrajina. Tej nedržavotvorni trditvi je težko oporekati, če velja, da so gospodarski atributi države tiskanje denarja, pobiranje davkov, kontrola meja in lasten gospodarski sistem. Od tega Sloveniji ni ostalo prav veliko. Denarno politiko je prevzela ECB, okvire fiskalne politike določajo pravila Pakta stabilnosti in rasti, kontroli tokov produktov, kapitala in dela prek meja smo se morali odpovedati med pridruževanjem EU, gospodarski sistem določajo »acquis communautaires«. Prav avtonomija, ki si jo je BS zagotovila na začetku delovanja in jo tudi obdržala, ter njena denarna politika pa sta bili »usodni« tudi za kratko zgodovino tolarja in izgubo samostojnosti, saj sta omogočili hiter vstop Slovenije v evropsko denarno zvezo.
JOŽE MENCINGER
