Johnson je v najnovejši tedenski kolumni, ki jo piše za desničarski dnevnik Telegraph za več kot četrt milijona funtov (274.000) na leto, brexitski načrt premierke Therese May raztrgal na še manjše koščke, kot ga je, ko je julija zaradi njega odstopil kot zunanji minister.
Takrat je dejal, da zaradi njenega načrta »umirajo sanje o brexitu«. Zdaj je Johnson, najbolj razgledan intelektualec med desničarskimi populisti, v kolumni z naslovom Moj načrt za boljši brexit (ta bi moral imeti nadaljevanje »in za rušenje Therese May«) napisal, da je njena brexitska strategija moralno in intelektualno ponižanje in da bi bilo uresničenje premierkinega načrta katastrofa za demokracijo in ogoljufanje volilnega telesa. Po njegovem je posledica »kolektivnega neuspeha vlade in razpada volje britanskega vodstva pri izpolnjevanju mandata ljudstva«. Ne da bi omenil Mayevo, jo je najbolj kritiziral, ko je napisal, da je bila največja napaka vlade »grozna in nerazložljiva zamuda pri določanju vizije tega, kar brexit je«. Premierkina vizija naj bi bila »intelektualna zmota, ki temelji na prepričanju, da je lahko Britanija napol v EU in napol zunaj EU«. »Bojim se, da bi, če bi nadaljevali po sedanji poti, izdali stoletja napredka,« trdi Johnson. Britanci (51,9 od 72,2 odstotka volilnih upravičencev, ki so se udeležili referenduma, če smo natančni) so po njegovem volili za svobodo. Odločali naj bi se med zastarelo in sklerozno EU in priložnostjo, da stvari počnejo drugače; med tem, da ostanejo v EU, ker jih nosi federacijski proces, in tem, da zagrabijo priložnost za spreminjanje ekonomije in sklepanje novih svobodnih trgovinskih kupčij po svetu. Napisal je tudi, da so Britanci z glasovanjem za odhod dobro ocenili ne samo EU, ampak tudi sebe. Instinktivno naj bi razumeli povezavo med britansko politično svobodo in gospodarskim napredkom in v globalizirani ekonomiji videli, da ima lahko Velika Britanija veličastno prihodnost.
»Darilo« Mayevi pred kongresom
Konservativcem in ljudstvu je ponudil svoj načrt za brexit in, posredno, sebe namesto Mayeve na premierskem sedežu samo dva dni pred letnim kongresom konservativcev, na katerem se bodo zaradi brexitskih razhajanj v stranki kresale iskre. Posebno med Mayevo in Johnsonom, ki utegne že na kongresu sprožiti naskok na Downing Street 10.
Mayeva ga lahko prepreči samo s hazarderskim razpisom predčasnih volitev, ki jih za razrešitev brexitskega gordijskega vozla zahtevajo opozicijski laburisti. Johnson piše, da bi morali zavreči premierkine brexitske predloge in se z EU pogajati o, kot temu pravi, »kanadskem trgovinskem supersporazumu«. Z drugimi besedami: o trgovinskem sporazumu, ki bi bil nadgradnja veljavnega sporazuma med EU in Kanado. O svojem predlogu za strtje enega od najtrših orehov brexitskih pogajanj, meji med Irsko in (britansko) Severno Irsko, pravi, da ne bi povrnil trde meje, ker bi mejni nadzor premaknil proč od dejanske meje, kar zveni kot predlog iz otroškega vrtca, saj bi meja ostala trda, samo nekje drugje. Njegov načrt za brexit je dobil samo hvalo vročičnih brexitirjev v konservativni stranki.
