V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) in Sindikatu policistov Slovenije, ki sta združena v policijski stavkovni odbor, bodo »nadaljevali z izvajanjem stavke v policiji in na ministrstvu za notranje zadeve v polnem obsegu, kot so jo izvajali od 12. februarja do 14. marca letos,« je za STA pojasnil predsednik PSS Radivoj Uroševič.
Za stavko v policiji veljajo določene zakonske omejitve. Sindikata pa sta februarja pri napovedi stavkovnih aktivnosti ostala pri pojasnilu, da bodo opravljali vse naloge, ki jih po zakonu morajo, in da bodo storili vse, da preprečijo dejanja, ki bi predstavljala nevarnost za življenje, zdravje ali premoženje ljudi.
Tudi danes je Uroševič poudaril, da so stavko napovedali vladi in da nikakor ne želijo z izvajanjem stavkovnih aktivnosti kakor koli ogroziti varnosti državljank in državljanov ter države. Stavkovne aktivnosti, ki bi jih v prihodnjih dneh lahko izvajali poleg redne oblike stavke, pa bodo pravočasno napovedali, je dodal.
Kako bodo stavkali, še ni dorečeno
Policisti so sicer stavkali tudi med 18. novembrom 2015 in 2. junijem 2016. Takrat sta sindikata z vlado dosegla sporazum, ki je policistom prinesel višje plače. Na vprašanje, ali bi se lahko tako kot takrat tudi ta stavka odražala v manjšem številu izrečenih glob za prometne prekrške, pa je Uroševič odgovoril, da se bodo o tem odločali na podlagi dinamike morebitnih pogajanj z vladno pogajalsko skupino.
Za zdaj po Uroševičevih besedah sicer še niso dobili odgovora na svoj poziv, ki so ga skupaj z obrazložitvami poslali vladi po njenem imenovanju, 17. septembra. V pozivu so tudi izrazili pričakovanje, da bodo odgovor prejeli v desetih dneh.
Pričakujejo, da bodo z njimi potekala ločena pogajanja. »Na podlagi določil zakona o stavki se mora delodajalec, v našem primeru vlada, pogajati o stavkovnih zahtevah stavkajočih in enostavno to ne gre v okviru nekih splošnih pogajanj,« je dejal Uroševič.
Prejšnja vlada določila plače brez soglasja sindikatov
Kot razlog za napoved stavke v policijskih sindikatih navajajo enostranski poseg vlade v pravice, pridobljene s stavkovnim sporazumom iz sredine leta 2016, z lanskim podpisom aneksa h kolektivni pogodbi za državno upravo. Vlada pa po njihovih navedbah ni izpolnila tudi nekaterih drugih določb omenjenega stavkovnega sporazuma.
Policijski sindikat Slovenije se je glede tega obrnil tudi na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, kjer izpodbija veljavnost omenjenega aneksa in posledično zakonitost akta o sistemizaciji za plačno skupno C3, torej policiste.
Opozarjajo, da je prejšnja vlada leta 2017 brez soglasja obeh reprezentativnih policijskih sindikatov skupaj z drugimi sindikati, ki sploh ne zastopajo policistov, določila plače in druge pravice slednjim. Z odpravo plačnih anomalij so bila določena boljša vrednotenja delovnih mest tudi pri ostalih pooblaščenih uradnih osebah, v policijskih sindikatih pa so ves čas opozarjali, da so bila porušena razmerja, dogovorjena s stavkovnim sporazumom, ki ga je vlada sklenila z njimi, in da je bil poklic policista ponovno razvrednoten.
