Inflacija je bila septembra višja kot septembra lani, ko je znašala 1,4 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,6-odstotna, potem ko je lani v tem času znašala 1,2 odstotka-
Dražja goriva in energija so k letni inflaciji septembra prispevali 0,9 odstotne točke. Tekoča goriva so se podražila za 24,2 odstotka, toplotna energija za 14,9 odstotka, trda goriva za 13,3 odstotka, dizelsko gorivo za 10,8 odstotka, bencin za 7,3 odstotka in plin za 6,7 odstotka.
Letno inflacijo so za 0,1 odstotne točke ublažile nižje cene oblačil in potniškega zračnega prevoza. Oblačila so bila v povprečju cenejša za 1,7 odstotka, potniški zračni prevoz pa za 21,4 odstotka.
Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 1,8 odstotka, cene storitev pa za 2,3 odstotka. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 3,3 odstotka, cene trajnega blaga in cene poltrajnega blaga pa so se znižale za 1,6 oz. za 0,9 odstotka.
Na mesečno primerjavo najbolj vplivala oblačila in obutev
V mesečni primerjavi so medtem imela največji vpliv na cene dražja oblačila in obutve, ki so k rasti cen prispevala 0,7 odstotne točke. Ob prihodu jesensko-zimskih kolekcij so se oblačila podražila za 11,1 odstotka, obutev pa za 9,5 odstotka.
Po 0,1 odstotne točke so k mesečni inflaciji prispevale še višje cene sveže ali ohlajene zelenjave razen krompirja (za 6,9 odstotka), svežega ali ohlajenega sadja (za 4,2 odstotka), toplotne energije (za 12 odstotkov), pohištva in stanovanjske opreme (za 2,3 odstotka) ter novih avtomobilov (za 1,5 odstotka).
Skupno rast cen so na drugi strani znižale za 0,6 odstotne točke nižje cene počitniških paketov, ki so bile v povprečju nižje za 14,5 odstotka. 0,1 odstotne točke so prispevale še nižje cene potniškega zračnega prevoza (za 25,9 odstotka).
Vse druge septembrske pocenitve so mesečno inflacijo dodatno znižale za 0,1 odstotne točke.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 2,2-odstotna (septembra lani pri 1,7 odstotka). Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,3-odstotna). Na mesečni ravni so se cene zvišale za pol odstotka.
Javne finance v drugem četrtletju z najvišjim presežkom od leta 1999
Država je v letošnjem drugem četrtletju ustvarila presežek peto četrtletje zapored in najvišji presežek od prvega četrtletja 1999. Tokrat je znašal 151 milijonov evrov ali 1,3 odstotka BDP. Javni dolg se je od konca prvega četrtletja zmanjšal na 72,8 odstotka BDP, je danes objavil statistični urad.
Država je visok presežek ustvarila tudi v prvi polovici leta, saj je dosegel 218 milijonov evrov ali odstotek BDP. Medtem je v prvi polovici lanskega leta ustvarila primanjkljaj v višini 37 milijonov evrov ali 0,2 odstotka BDP.
V drugem četrtletju je ostala visoka ali 6,2-odstotna rast prihodkov, visoka pa je bila tudi rast izdatkov, ki je dosegla 4,5 odstotka.
Konsolidirani bruto dolg države je se je znižal s 75,1 odstotka na 32,31 milijarde evrov ali na 72,8 odstotka BDP. Tako se je od konca prvega četrtletja letos zmanjšal za 688 milijonov evrov. Zmanjšal se je predvsem dolg iz dolgoročnih vrednostnih papirjev.
