S hladnejšim vremenom se približujejo tudi pnevmokokne okužbe. Te ogrožajo predvsem majhne otroke, starejše ljudi, kronične bolnike in posameznike z oslabljenim imunskim sistemom. Povzroča jih bakterija Streptococcus pneumoniae, ki se prenaša s kužnimi kapljicami ob kašljanju in kihanju. A za razvoj bolezni zgolj prisotnost bakterije, ki je lahko v sluznicah dihal tudi normalno prisotna, ni dovolj, pomembno vlogo igra tudi zmanjšana odpornost, ki je zaradi gripe in prehladov v hladnejših mesecih še dodatno oslabljena.
Pnevmokokna okužba lahko povzroči različne bolezni, kot so vnetje srednjega ušesa, vnetje obnosnih votlin, pljučnica, bakteriemija, sepsa in meningitis, pri čemer so lahko nekatere bolezni ob hujšem poteku, zlasti pri najmlajših in najstarejših, tudi smrtne. Zato se ob velikem bremenu invazivnih pnevmokoknih okužb pri majhnih otrocih, zlasti mlajših od enega leta, slovenski pediatri čudijo izjemno nizki precepljenosti otrok. V Sloveniji smo namreč že pred skoraj štirimi leti uvedli redno cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam, a precepljenost še ni presegla niti 55 odstotkov.
Nekateri starši oklevajo
»Vzroke za slabo precepljenost kaže med drugim pripisati tudi nezadostni kampanji države in pristojnih ustanov. Zavedati se moramo, da uvedba novega cepljenja zahteva vsesplošno medijsko kampanjo o prednostih cepljenja,« poudarja pediater Denis Baš, ki v svoji ambulanti dosega skoraj 90-odstotno precepljenost malčkov. To je stopnja, ki bi učinkovito zmanjšala prenos pnevmokoka med otroki v kolektivnih varstvih ter z mlajših otrok na družinske člane in zaščitila tudi za okužbe prav tako bolj dovzetne babice in dedke. »Sicer pa je zaradi poplave izkrivljenih informacij na spletu v naših ambulantah veliko staršev, ki so prestrašeni in oklevajoči. Tem staršem posvetimo več časa, da jih prepričamo o prednostih cepljenja,« še pove Denis Baš.
Pojavnost se zmanjšuje
Kljub nizki precepljenosti je upad pojavnosti invazivnih pnevmokoknih okužb med otroki, mlajšimi od pet let, že opazen. Pojavnost se je s 46,2 znižala na 33,5 malčka na sto tisoč prebivalcev, kar pa je še vedno kar šestkrat več kot v drugih evropskih državah. Zato doc. dr. Marko Pokorn poudarja: »Po dobrih treh letih lahko rečemo, da program ni dosegel želenih ciljev, cepljenih otrok je premalo. Cepivo, ki je na voljo, je varno in učinkovito ter pokriva večino povzročiteljev invazivnih okužb, ne pa vseh. Želja pediatrov je, da je cepljenih čim več otrok in da so cepljeni s cepivom, ki ponuja najširšo zaščito.«
Za primerjavo Pokorn omenja Veliko Britanijo, kjer so dosegli 90-odstotno precepljenost v vsega treh mesecih po uvedbi cepljenja. »Če želimo, da cepivo deluje, ga je treba vzeti!« je zato jasen Pokorn. Dodaja, da bodo nosno-žrelni predel vedno poseljevale pnevmokokne bakterije, ki pa bi lahko ob visoki precepljenosti malčkov, zlasti v času, ko gredo v vrtec, izgubile svojo moč in ne bi več povzročale nenehnih okužb malčkov ter bi pred resnimi okužbami zaščitile tudi babice in dedke. Necepljeni otroci po vstopu v vrtec med prvim in drugim letom običajno prebolijo od osem do dvanajst okužb dihal, je še opomnil pediater s Klinike za infekcijske bolezni, na kateri vsako leto zdravijo tudi od 300 do 400 otrok s pljučnico.
Manj antibiotikov
»Staršem povem, da bo cepljen otrok ob vstopu v vrtec bolj zdrav in bo jemal manj antibiotikov,« pravi pediatrinja Andreja Borinc Beden, ki je pred uvedbo cepljenja v ambulanti malčkom predpisovala več antibiotikov zaradi vnetij srednjega ušesa. Zdaj se je poraba teh pri cepljenih malčkih že zmanjšala, pove pediatrinja, ki ima v svoji ambulanti prav tako okoli 90-odstotno precepljenost malčkov. Kot pravi, je zelo pomembno, da se jih cepi v prvem letu starosti, ko se lahko učinkovito prepreči že prvo vnetje srednjega ušesa. Z visoko precepljenostjo se bo zmanjšala tudi odpornost bakterij proti antibiotikom, še poudari pediatrinja.
»V Sloveniji imamo za zaščito pred pnevmokoknimi boleznimi na razpolago dve učinkoviti cepivi. Desetvalentno cepivo zaščiti pred desetimi pogostimi serotipi pnevmokokov, 13-valentno cepivo pa pokriva širši spekter in ponuja zaščito proti trinajstim serotipom. Z njim so zato cepljeni otroci, ki imajo večje tveganje za težji potek invazivne pnevmokokne bolezni. Pokritost invazivnih pnevmokoknih bolezni pri otrocih, mlajših od pet let, je 90-odstotna s 13-valentnim in 73-odstotna z desetvalentnim cepivom. Trije serotipi, ki so prisotni samo v 13-valentnem cepivu, so lani povzročili 21 odstotkov invazivnih pnevmokoknih bolezni pri otrocih, še pove pediatrinja na pragu novega javnega razpisa, ki bo opredelil, katero cepivo bo v prihodnjih letih vključeno v nacionalni program cepljenja otrok.
