Danes, pri devetnajstih, je dvakratna svetovna mladinska šahovska prvakinja in šahovska velemojstrica. Talent, veliko trdega dela, pravi cilji in uživanje v igri so jo vodili k uspehu. »Za uspeh so potrebne tri stvari: prvič, nekaj talenta, vse drugo je trdo, trdo, trdo delo. Drugič, če si postaviš napačen cilj – samo zmagati, te to lahko stane zmago. In tretjič, povezano je z drugo točko: v tem, kar delaš, moraš uživati,« je Laura Unuk nagovorila zbrano množico na regijskem izboru na Otočcu. V letošnjem letu smo priča povsem novem konceptu regijskih prireditev, v okviru katerega želi projekt Gazela spodbujati rast tudi malo drugače, in mlada šahistka je s svojo zgodbo prav gotovo primer, ki navdušuje.
Uživa v tem, kar počne
»Verjamem, da nihče ni rojen s talentom samo na enem področju. Ravno zato ga mora nadgrajevati s trdim delom. Biti nadarjen je le začetek in motivacija za nadgradnjo. Vztrajnost je tisto, kar pokaže, česa si sposoben. Dvajset odstotkov je talenta, vse drugo je trdo delo. To je tudi moja izkušnja,« je povedala mlada šahistka. Ko je začela igrati in tekmovati, se je odlično branila. Nato je svoj talent nadgradila in sedaj, po desetih letih, uživa v napadu ter ga igra veliko bolje kot obrambo. Morda na začetku res imaš neki občutek za igro, pravi Laura, vendar se z izkušnjami in delom lahko hitro vse spremeni. Še vedno trdo dela, s trenutnim trenerjem opravi 500 ur treninga na leto, poleg tega trenira dve uri na dan.
Pomemben je tudi pravi cilj in to ni samo zmagati. Do tega spoznanja je prišla v Urugvaju, kjer je leta 2017 osvojila drugi naslov svetovne prvakinje. V drugi igri je izgubila s slabšo igralko od sebe in bila prepričana, da je to zanjo konec tekmovanja. V nekem trenutku se je zavedela, da je na tekmovanje prišla z napačnim ciljem. »Moja edina želja je bila osvojitev prvega mesta. Tisto, na kar bi se morala skoncentrirati, pa je bila moja igra.« Ko je spoznala svojo napako, je nanizala osem zaporednih zmag in pustila konkurenco daleč za sabo.
»Verjetno bi to moralo biti na prvem mestu. Tisto, kar me pri šahu žene naprej, je, da v igri uživam. Pridejo tudi slabi trenutki, toda vsako oviro, ki pride nasproti, je smiselno vzeti kot izziv in iz nje narediti največ, kar lahko. Vsak lahko preseneti samega sebe in tudi v najslabših trenutkih naredi nekaj izjemnega.« ri