»Jane Fonda. Kaj je narobe z Jane Fonda? Tako mi je žal za Henryja Fondo, ki je prijazen možakar. Ona je odlična igralka in je čedna, ampak joj, kako pogosto je na napačnem tiru.« S temi besedami nekdanjega ameriškega predsednika Richarda Nixona, posnetimi leta 1971, se začenja dokumentarni film o igralki Jane Fonda, ki je danes aktivna, kot da bi še vedno imela dvajset let.
Več kot dve uri dolg film Jane Fonda v petih dejanjih (Jane Fonda in Five Acts), ki se nikoli ne zazdi predolg, je za HBO režirala Susan Lacy, ki je pred tem za HBO režirala že dokumentarec o Stevenu Spielbergu, še veliko prej pa ustvarila serijo o zanimivih ameriških umetnikih Ameriški mojstri (American Masters). Lacyjeva, ki je z Jane Fonda posnela za 21 ur intervjujev, je že pred premiero poudarjala, da bo dokumentarec o Jane Fonda bolj kot film o filmski zvezdi film o vsem drugem, in dejala: »Mislim, da ne morete razumeti dela nekoga, ne da bi ga prej dodobra spoznali.« Film je od tega ponedeljka na ogled na HBO Go, na televiziji HBO pa bo premierno prikazan 4. oktobra.
Od očeta do zadnjega moža
Jane Fonda v pogovorih z Lacyjevo ni imela težav, da bi se odprla, rezultat pa je iskren dokumentarec, v katerem igralka govori o svojih obžalovanjih, sploh kar zadeva hčerko Vanesso, bulimijo in »poziranje« na vietnamskem tanku, zaradi katerega je dobila vzdevek Hanoi Jane, ter uspehih, predvsem pa moških, ki so zaznamovali njeno življenje in kariero. Dokumentarec je temu primerno razdeljen v pet delov, dejanj, od katerih štirje pripadajo Jane Fonda in njenim moškim, zadnji, peti pa njej sami.
Prvo poglavje je posvečeno njenemu očetu, legendarnemu igralcu Henryju Fondi, s katerim je ob koncu njegove filmske kariere igrala v filmu Ob zlatem ribniku. Za vlogi v filmu sta bila oba nominirana za oskarja, s čimer sta postala prva oče in hči, ki sta nominacijo prejela v istem letu. Ona oskarja takrat ni dobila, njen oče pa. »Odraščala sem v senci državnega spomenika,« pripomni igralka ob spominih na ta film, ki tako kot vsi drugi filmi, v katerih je igrala, v dokumentarcu ostajajo v drugem planu, medtem ko njeno zasebno življenje zaseda prvega, čeprav je imela nekaj nepozabnih vlog (Klute, Barbarella, Cat Ballou, Bosonoga v parku, Vojakova vrnitev, Kitajski sindrom, Tudi konje ubijajo, mar ne?), prejela pa je tudi dva oskarja za igro. Očetu je morda lahko hvaležna, da ji je olajšal preboj v Hollywoodu, manj pa mu je naklonjena, ko gre za družinsko življenje. Bil je namreč odsoten, mamo, ki je trpela za bipolarno motnjo in si na koncu vzela življenje, pa je varal.
Drugi moški je njena prva velika ljubezen, francoski filmar Roger Vadim, s katerim je imela tudi svojega prvega otroka, tretji pa politični aktivist Tom Hayden, s katerim se je poročila tri dni po ločitvi od Vadima. Če je Vadim v njenem francoskem obdobju vplival na njeno igralsko kariero in jo ovekovečil tudi kot Barbarello, jo je Hayden zaznamoval kot aktivistko, ki se je, včasih tudi preveč glasno in brez premisleka, kako bo prizadela druge, borila proti vojni v Vietnamu. Četrto poglavje pripada njenemu najljubšemu možu, medijskemu mogotcu Tedu Turnerju, ki ga je vedno ljubila, a zveza ni obstala, ker je, da »bi ga zadovoljila, morala skrivati del sebe«.
Še vedno telovadi
Peto dejanje je dejanje o Jane Fonda, in to tisti Jane Fonda, ki ne potrebuje moških. Nekdanja kraljica aerobike, aktivistka in filmska zvezda, ki že nekaj let igra v priljubljeni Netflixovi komediji Grace in Frankie, ima za seboj izjemno plodovito obdobje, v zadnjem času pa je obračunala tudi z nekaterimi manj pametnimi odločitvami, čeprav ne obžaluje veliko stvari. Med tistimi, ki jih, so lepotne operacije. »Vesela sem, da sem za svoja leta videti dobro, a sem imela plastične operacije. Ne bom lagala o tem. Naveličala sem se tega, da sem videti utrujena, ko nisem,« pravi v filmu igralka, ki je prodala več deset milijonov kopij svojih videokaset z vodeno vadbo in še vedno redno vadi pilates, »le da malo počasneje«, hkrati pa si želi, da bi ji bilo vseeno, kako se stara. »Po eni strani sovražim to, da sem imela potrebo, da se fizično spremenim, da bi se počutila dobro. Želim si, da ne bi bila takšna. Obožujem stare obraze. Obožujem obraz Vanesse Redgrave. Želim si, da bi bila pogumnejša. A sem, kar sem.«
