ker vas kot poznavalca in preučevalca mednarodnih razmer in mednarodne politike cenim in ker se imam še za dokaj razumnega človeka, starosti navkljub, me je nekoliko zbodlo vaše stališče, izrečeno na nekem soočenju pred dnevi na TV, da bi moral vsak razumen človek zavračati zamisli Levice in še koga o izvedbi referenduma o izstopu Slovenije iz zveze Nato.
Sam sem večkrat spomnil, da za tako članstvo pred 15 leti nisem bil, da sem kot poslanec SD, takrat še ZLSD, odločno agitiral proti in da sem danes še bolj prepričan, da je bila takratna izbira napačna ter škodljiva tako za našo varnost kot za naše finance in obče interese. V to prepričanje me vodijo izkušnje 15 let članstva in pa predvsem izvolitev Donalda Trumpa na čelo ZDA, torej velesile, ki je bila, ostaja in še naprej bo – priznajva si vsaj to – prvi generator in usmerjevalec politike severnoatlantskega zavezništva. Ne bo vam težko priznati tudi, da je Trump najnesposobnejši in za stabilnost in prihodnost planeta najnevarnejši ameriški predsednik doslej, zagotovo od Harryja Trumana dalje. Poglejmo le najnovejše grožnje Iranu in posredno tudi EU, če bo zaobšla ameriške sankcije proti Teheranu. Ali so ZDA danes lahko še naš zaveznik?
Da bi šli znova na referendum in se opredelili do izstopa iz zavezništva, ste torej označili za nekaj nespametnega. Enako bi dejal sam, če bi šlo za Evropsko unijo. Odhod iz slednje je nedvomno veliko bolj zapleten korak kot izstop iz Nata. Dokaz so težka pogajanja o brexitu med Združenim kraljestvom in EU pa tudi mnogi dvomi, ali je bila odločitev prava, ki se porajajo med samimi privrženci odhoda. A če so si Britanci privoščili tak referendum, čemu si ga ne bi tudi mi za veliko preprostejšo potezo?
V članstvu v EU vidim veliko prednosti, navkljub vsem težavam in slabostim Unije ter možnosti njenega razkroja zlasti zaradi rastočega nacionalizma in avtoritarnosti. Popravili smo si življenjski standard, odprli smo si meje in, vsaj dobromisleči, tudi glave, postali smo prepoznavni in dejavni onstran naše majhnosti. Na vseh področjih smo pridobili veljavo in koristi. Ne vidim enega področja, kjer bi nazadovali.
Kaj pa v zvezi Nato? Veliko zavez, veliko stroškov, veliko soodgovornosti pri odločitvah in dejanjih poveljnikov zavezništva, od Trumpa navzdol. Bi se mi lotili vojne v Iraku in Afganistanu tako, kot so se ZDA in Velika Britanija, celo s prevaro in lažmi, ki smo jim z vilensko izjavo servilno pritrjevali, če ne bi hiteli v Nato? Naše mirovne misije v nekdanji SFRJ so plemenite, toda ali jih ne bi mogli izvesti oziroma opravljati z lastno, suvereno odločitvijo in v dogovoru z zavezništvom, tudi kot nevtralna država? Edini plus iz naslova tega članstva, a sem prepričan, da bi se o tem dogovorili tudi zunaj njega, vidim v nadzoru našega neba, domačega zračnega prostora, za kar nam ni treba imeti lastnega letalstva, in morda v nekaj znanja ter veščinah za domačo vojsko iz sodelovanja na skupnih vajah in misijah. Pri tem so se, ne pozabimo, tudi ameriški rambi naučili kaj od naših gorskih enot in ne samo mi od njih. Obkroženi smo, razen na severu, kjer domuje nevtralna Avstrija, s članicami zavezništva. Od kod torej grožnja naši varnosti?
Porabljamo sredstva za vojsko in članstvo v Natu, za slab odstotek BDP gre, pol manj sicer, kot bi morali – na to nas opozarjajo iz Bruslja. No, pa še ostrejša opozorila v to smer smo v zadnjem času slišali od samega ameriškega predsednika, s pripisom, da moramo orožje in opremo kupovati od ZDA. V nadaljnjih letih naj bi investirali milijardo dvesto milijonov za usposobitev dveh bataljonskih bojnih skupin. Ali bosta skupini ostali doma za potrebe obrambe domovine (sicer ne vem, proti komu) ali pa bosta kot skoraj vsa naša najboljša tehnika in najboljši možje odpotovali na mednarodne misije ščitenja predvsem ameriških in Trumpovih interesov po svetu? Da, več ali manj so to argumenti Levice, ki pa jih v osnovi zagovarjam že od takrat, ko je Luka Mesec pravkar končal osnovno šolo. In navsezadnje: lani poleti je OZN s 122 glasovi sprejela pogodbo o prepovedi jedrskega orožja in njeni pobudniki (ICAN) so postali nobelovci za mir leta 2018. Da jedrske sile niso pristopile k temu dokumentu in še prej k pogajanjem o njem, je razumljivo, ne pa da so enako ravnale tudi nejedrske članice Nata, med njimi Slovenija, ki so si od mirovnikov prislužile pridevnik »vazalske«. Nekoč smo bili pobudniki (s Švedsko) sveta brez jedrskega orožja, danes si še resolucije OZN ne upamo podpreti.
Da, cenjeni dr. Brglez, če bo prišlo do zbiranja podpisov za razpis referenduma o izstopu iz Nata, bo moj zagotovo med prvimi.
Hvaležen pa vam bom za nekaj prepričljivih argumentov o tej moji in naši (Levica in mirovniki) morebitni zmoti.
Aurelio Jurinekdanji slovenski in evropski poslanec, Koper