Po že tradicionalnem otvoritvenem govoru brazilskega voditelja, tokrat še letos poslavljajočega se predsednika Michela Temerja, se je drugič primerilo, da ameriški predsednik ni stopil za govorniški oder po predvidenem razporedu. Podobno kot zaradi zamude Baracka Obame leta 2016, je pred Donaldom Trumpom nastopil naslednji predvideni govornik, se je pa tokratni stanovalec navzočim »oddolžil« z nenavdahnjenim samoljubnim nastopom, ki ga je radodarno začel z »delitvijo napredka«, ki so ga z zbranimi v dvorani skupaj dosegli v času od njegovega prvega nastopa pred generalno skupščino ZN.
Prisluženi porog
Trumpovo zatrjevanje, da je njegova vlada v manj kot dveh letih dosegla več kot katera koli druga v zgodovini, pospremljeno z nekaj gospodarskimi kazalniki, od borznih indeksov do najnižje nezaposlenosti, je navzoče pripravilo k spontanemu smehu, na katerega se je odzval dokaj izurjeno. »Nisem pričakoval tega, a je v redu,« je dejal in nadaljeval v istem slogu z navajanjem velikih dosežkov v davčni reformi, pri začeti gradnji zidu na meji z Mehiko ter krepitvi vojske, ki dobi več denarja in bo kmalu močnejša, kot je bila kdaj koli prej. Ko gre za mednarodne odnose, je v skladu s svojo agendo Najprej Amerika dejal, da nikomur ne odrekajo pravice, da živi, dela in se razvija v skladu z lastno tradicijo, da pa so hkrati ZDA izboljšale odnose z mnogimi državami. Izpostavil je Severno Korejo in uspešnost svojega srečanja s Kim Jong Unom, po katerem »smo videli napredek, ki si ga prej ni bilo mogoče zamisliti«. Ostre besede je namenil iranskemu vodstvu, ki menda grobo izkorišča svoj narod, prihodke, ki jih prejema tudi zaradi nesprejemljivega jedrskega sporazuma pa uporablja tudi za ogrožanje drugih. Iranski sosedje zato plačujejo visoko ceno, je dejal in dodal, da ga zato vse več držav podpira pri njegovi odločitvi o obnovitvi sankcij in za tistimi, ki bodo znova stopile v veljavo novembra, napovedal še nove, da iranskemu režimu »odvzame sredstva za njegovo krvavo agendo«, saj »svetovnemu sponzorju terorizma ne moremo dovoliti, da poseduje najnevarnejše orožje na svetu in rakete, da ga z njimi uporabi«.
Govornico generalne skupščine ZN je Trump izkoristil, da je ponovil svoja znana stališča do izraelsko-palestinskega konflikta s priznanjem tamkajšnjih dejstev, ki so ga vodila tudi k selitvi ameriškega veleposlaništva v Jeruzalem namesto poslušanja dogem raznih poznavalcev, ki so se izkazale za napačne. Podobno je dejal tudi o mednarodni trgovini, v kateri imajo ZDA zaradi nepravičnosti drugih 800-milijardni dolarski deficit, ter pripomnil, da bodo tako kot z Mehiko in v ponedeljek z Južno Korejo dosegli pravičnejše dogovore z drugimi državami v bližnji prihodnosti. Tudi svet ZN za človekove pravice se bo moral dodobra reformirati, da se bodo ZDA znova videle v njem, članice svetovne organizacije pa bodo morale pristati na pravičnejšo porazdelitev stroškov za njeno delovanje skupaj s financiranjem mirovnih sil, kjer delež ZDA ne bo več kot 25-odstoten. Potem ko je očrnil še mednarodno kazensko sodišče, ki se nelegitimno postavlja nad suverenost držav in OPEC, ker mu očitajo naftne mahinacije, je govor sklenil z dolgo triado o s patriotizmom, z nacijo in na koncu z bogom povezanih vrednotah.
Multilaterizem je ogrožen
Uvodoma je generalni sekretar ZN Antonio Guterres voditelje držav in vlad opozoril, da je svetovna ureditev izjemno kaotična, zaupanje na prelomni točki, premiki v ravnotežju sil pa povečujejo nevarnost konfrontacije. Nikomur ni naprtil odgovornosti za to, je pa dejal, da je multilaterizem v mednarodnih odnosih ogrožen v trenutku, ko je najpotrebnejši. »Posamezni voditelji so dolžni krepiti dobrobit svojih nacij,« se je strinjal, a dodal, da morajo delovati širše – kot varuhi skupnega dobrega. »Tisti, ki vidijo soseda kot nevarnega, lahko vzpostavijo grožnjo tam, kjer je ni bilo, tisti, ki zapirajo meje rednim migracijam, pa samo podžigajo tihotapce.«
