Obvoznica Vič–Dravlje, dolga približno šest kilometrov, ne omogoča le povezave južne železnice z gorenjsko železnico, temveč tudi povezavo južne železnice s središčem Ljubljane z gorenjske strani za tovorni in osebni železniški promet. Železnica, dolga 4 km, med Vičem in središčem Ljubljane se lahko ukine. S središčem Ljubljane se povežejo Vrhovci, naselje danes razdeljenega Viča, Rožna dolina, Park Tivoli in Šiška, kar je velika pridobitev za mesto. Sproščeno zemljišče, po katerem danes poteka proga, se lahko nameni za dogradnjo tehnološkega centra, študentski kampus, ministrstva v bližini vladne palače in druge javne zgradbe.
Po oceni gospoda župana bi bilo za izvedbo 27 km dolgega drugega tira Koper–Divača treba nameniti 800 milijonov evrov. Za 6 km trase Vič–Dravlje bi bila torej potrebna investicija največ 177 milijonov evrov, saj je teren predlagane obvoznice manj zahteven kot med Koprom in Divačo (20,4 km predorov in viaduktov). Če seštejemo stroške predvidene gradnje tivolskega loka (od 70 do 80 milijonov evrov), stroške protihrupne zaščite (3,2 milijona evrov, vir MzP), ki blaži hrup le v neposredni bližini železnice, obremenjenega območja v večji razdalji pa ne, in ogromno namensko vrednost sproščenega zemljišča, je denarja dovolj za realizacijo obvoznice.
Omenjava tudi izjavo gospoda Jelka Kacina, predstavnika Slovenije pri Natu, ki opozarja na denar, ki ga je Nato pripravljen plačati za železniški tranzit preko Slovenije. Tudi Violeta Bulc, evropska komisarka za transport, je opozorila na denar, namenjen za evropsko vojaško mobilnost, predvsem pa na 30 milijard evrov, namenjenih za povezavo z evropskim prostorom in evropsko infrastrukturo, v kar bi bilo nujno treba vključiti vso obvozno progo okoli prestolnice.
Obvoznica Vič–Dravlje je samostojen projekt, alternativa tivolskemu loku. Lahko pa je tudi prva etapa obvoznice mimo Ljubljane z navezavo na železnico proti Mariboru in Zagrebu, s povezavo kamniške železnice in letališča ter središča naše prestolnice kot celostna rešitev tovornega in osebnega železniškega prometa države.
Peter Kerševan, u. d. i. a Milan Kovač, u.d.i.a.