Ko je leta 2016 pariška županja Anne Hidalgo oznanila, da želi Pariz spremeniti v zeleno mesto, so se vsi malce posmehovali. Kljub temu so začeli projekt Parisculteurs, s katerim želijo do leta 2020 terase, strehe, opuščene stavbe in parkirišča spremeniti v trideset hektarjev mestnih obdelovalnih površin. K temu bi dodali še sedemdeset hektarjev zelenih površin, namenjenih parkovnim ureditvam. Do sedaj se je projektu pridružilo 74 podjetij in javnih ustanov, ki pospešeno površine spreminjajo v vrtičke. Trenutno na tak način obdelujejo 15 hektarjev mestnih površin. Denimo na strehi zdravstvenega doma v 12. okrožju tik ob reki Seni je urejen 500 kvadratnih metrov velik vrt La Chambeaudie, kjer s pomočjo hidroponike gojijo zelenjavo za bližnje restavracije in trgovine. Isto podjetje urbanih kmetov Aeromate je letos uredilo še dva strešna vrta, enega na strehi poslopja nepremičninske agencije, drugega na strehi šole za oblikovanje. Na vseh treh vrtovih je trenutno zaposlenih šest ljudi. Ena od pozitivnih lastnosti pariškega projekta urbanega kmetovanja je tudi zagotavljanje novih delovnih mest. Skupno naj bi jih zagotovili več kot sto.
Ena največjih pariških urbanih farm je La Recyclerie, v obdelovalne površine spremenjena opuščena železniška postaja le dvajset minut vožnje od Eifflovega stolpa, kjer na tisoč kvadratnih metrih gojijo 150 različnih poljščin, od zelišč do krompirja, za nameček pa še kokoši in race.
Mestni med in podzemne gobe
La Recyclerie je znana tudi po svojih treh panjih, ki so jih postavili v okviru projekta urbanega čebelarjenja CittyBuzz. Trenutno je v Parizu okoli tisoč čebeljih panjev, vsako leto organizirajo tudi tekmovanje za najboljši mestni med, v parku Luxembourg pa organizirajo delavnice urbanega čebelarjenja, na katerih je do sedaj licence za mestno čebelarjenje dobilo več kot 200 novih pariških čebelarjev. Pariško čebelarjenje je tako dobro organizirano, da lahko skupnostni urbani vrtovi panje za izposojo naročajo kar prek županskega urada. Pariški med velja za zelo dobrega, saj je v mestu že tri leta prepovedana uporaba pesticidov v mestih parkih, vrtovih in na pokopališčih. Kako priljubljen je pariški med, priča tudi to, da so v z dvema Michelinovima zvezdicama nagrajeni restavraciji La Tour D'Argent na strehi postavili dva panja, kar je dovolj, da jeseni s svojim medom pripravljajo sladice. Med, ki ga pridelajo na vrhu katedrale Notre-Dame, pa vsako leto razdelijo revežem.
Poleg vrtnin in medu v Parizu pridelajo tudi veliko gob. Pravzaprav so pariški šampinjoni že več stoletij velik posel, saj so jih v mestnem podzemlju začeli gojiti v 17. stoletju. V 19. stoletju je bilo denimo v mestu kar 300 gojiteljev gob. Trenutno jih je le še pet, a mestne oblasti želijo s subvencijami razširiti tudi to vrsto urbane pridelave hrane.
Kako resno so zastavili cilje, bo mogoče videti prihodnje leto, ko bodo v Parizu uredili največjo urbano pridelovalno površino do sedaj. Mushroof v severnem predelu mesta v Porte de la Chapelle bo na 7000 kvadratnih metrih strešnega vrta pokrite tržnice prideloval zelenjavo in sadje, ki ju bodo lahko kupci kar sami nabirali.
