Zdaj je že legendarna zgodba o tem, kako je bivši novinar Vicea Oobah Butler popolnoma izmišljeno restavracijo Lopa spravil na vrh priljubljenosti londonskih restavracij na TripAdvisorju. S pomočjo prijateljev ji je dodeljeval najbolj pozitivne kritike. To je počel zelo profesionalno, saj se je pisec pred tem nekaj časa preživljal prav s pisanjem lažnih kritik na TripAdvisorju, za kar so mu plačevali po deset funtov na kritiko. TripAdvisor se je na zgodbo odzval tako, da je spremenil algoritem, tako da nove restavracije ne morejo le z nekaj dobrimi kritikami prilesti visoko na lestvico.
Pred nekaj dnevi pa je The Times objavil študijo, v kateri je zapisano, da je tretjina vseh ocen na TripAdvisorju lažnih. Analizo je naredil portal Fakespot.com, pri tem pa so uporabili algoritme. Nekaj lastnikov restavracij je priznalo, da za pozitivne kritike plačujejo tudi po 40 evrov, nekatere agencije pa ponujajo tudi pakete recimo desetih dobrih kritik za 70 evrov.
TripAdvisor se je nemudoma odzval na te trditve, češ da ne držijo, saj je raziskava narejena na napačni bazi ter algoritmi, ki so jih uporabili, napačno ocenjujejo kritike. Hkrati pa sami tudi odkrivajo, da so lažne kritike velik problem. Hvalijo se namreč, da so v zadnjih treh letih pomagali zapreti kar 60 agencij po vsem svetu, v katerih so ponujali tudi storitve lažnih kritik restavracij in hotelov. Nazadnje so pred dobrima dvema tednoma na devet mesecev zaporne kazni obsodili lastnika italijanske agencije Promo Saletno, ki je več stotim italijanskim restavracijam in hotelom z lažnimi kritikami pomagal do boljših ratingov na tej priljubljeni potovalni strani. To je sploh prvič, da je bil kdo kaznovan z zaporno kaznijo zaradi lažnih kritik. Do sedaj je bila najvišja denarna kazen, ki jo je morala plačati avstralska hotelska veriga Mariton, in sicer dva milijona dolarjev, ker so pet let zadrževali negativne kritike svojih strank.
Na Hrvaškem dobra ocena stane 200 evrov
Z negativnimi kritikami si svoje ocene dvigujejo tudi restavracije na Hrvaškem. Tam to ni kaznivo dejanje in v Jutarnjem listu so objavili zgodbo restavracije iz Splita, kjer so v sedmih minutah prejeli 90 negativnih komentarjev iz Brazilije, njihov rating je nemudoma padel s 4,9 na 3,5, kar bi bilo po navedbah lastnika lahko usodno. Dan po tem pa se je časopisu oglasil Denis Ivančić iz Pazina, lastnik agencije d.istra, ki je priznal, da restavracijam, večinoma v Istri, na Reki in v Zagrebu, ponuja tudi storitev dvigovanja ocene na TripAdvisorju. Pohvali se tudi, da ima stranke v Sloveniji, Bosni, Srbiji, Makedoniji in Ukrajini. Njihovo delovanje naj bi bilo popolnoma zakonito, saj, kot je zatrdil, ne pišejo lažnih recenzij, temveč le iščejo goste, ki so bili v restavraciji in so to objavili na facebooku, ter nato stopijo z njimi v stik in jih zaprosijo, da recenzijo objavijo tudi na TripAdvisorju. Za to lastnikom restavracij zaračuna 200 evrov na mesec, a le če so zadovoljni. Prepričan je, da restavracije na Hrvaškem ne potrebujejo več kot dve, tri pozitivne recenzije na mesec, da bi obdržale visoko oceno.
TripAdvisor se sicer hvali, da ima zelo dobre algoritme za lovljenje neresničnih ocen, še posebno tistih pozitivnih, ki služijo za dvigovanje skupnega ratinga. Algoritmi naj bi sledili določenim skupnim vzorcem v ocenah ter na tak način izsledili tiste, ki so napisane po predlogi. Hvalijo se tudi z ekipo posebnih detektivov, ki so nenehno na preži za plačanimi ocenami. Seveda pa tudi uporabnike pozivajo, naj jim prijavijo agencije, ki so jim ponujale plačljive ocene.
Glede na vse to je na spletu tudi že nekaj priročnikov, kako brati recenzije restavracij na TripAdvisorju in prepoznati neresnične. V lažnih ocenah so pogosto uporabljene besede, ki jih v resničnem življenju ljudje ne bi nikoli uporabili, denimo »razkošno kosilo«. V takih ocenah se pogosto uporabljajo klicaji, ugotovili pa so tudi, da so velikokrat neresnični dolgi opisi prvoosebnih izkušenj. Še najbolj uporaben je nasvet, da pojdite v tujem mestu na kosilo tja, kamor hodijo domačini. To še posebno velja za Hrvaško.
