Potem ko je Spiegel razkril pravno mnenje evropske komisije o slovensko-hrvaškem arbitražnem sporazumu, se je v veliki meri izkazalo le nekaj, kar je tako in tako že vsa leta jasno. Predsednik EK Jean-Claude Juncker, človek, ki ga od vsega začetka bremeni nikoli do konca raziskan sum, da je v »prejšnjem življenju« v Luksemburgu pripomogel k razcvetu te davčne oaze, ki pa je v »sedanjem življenju« s strogim očesom motril druge tovrstne lokacije, je grozno slab predsednik. Ta najvišji evropski položaj smeši tako »formalno«, s svojim »išiasom«, ki mu že leta ne dopusti hoje po ravni črti (in zato so vsi okoli njega vedno pripravljeni ustvariti živi zid), in s svojim fockanjem in ščipanjem tretjerazrednih predsednikov, kot sta Orban in Plenković, kot »vsebinsko«: izmikava politika, kjer bi bilo treba biti odločen, očitna zloraba položaja za zaščito prijatelja Plenkovića iz iste poslanske skupine znotraj evropskega parlamenta…
Le naivnež lahko pomisli, da papirjev ni stlačil v predal tudi ob drugih prilikah, in le otrok je bil morda zadovoljen z razlago Violete Bulc, da je imel za ...
