Danes so gospodarski minister Zdravko Počivalšek, državni sekretar Aleš Cantarutti, direktor Elesa Aleksander Mervar in predstavniki japonskega podjetja Hitachi ter japonske organizacije za razvoj novih oblik energije in industrijske tehnologije Nedo podpisali pogodbo, ki je na eni strani okrepila japonsko prisotnost v Sloveniji, na drugi strani pa predstavlja temelj za razvoj pametnih omrežij. Pogodba zagotavlja nadaljevanje projekta Nedo, ki je ključnega pomena za slovensko elektro- in elektronsko industrijo.
Koristi za uporabnike: cenejša električna energija
Nedo je petletni projekt pametnih omrežij in pametnih skupnosti. Koordinira ga Eles, na slovenski strani pa v njem sodeluje še pet elektrodistribucijskih podjetji, posamezne lokalne skupnosti in Kolektor Etra. Japonska partnerja sta Nedo in njegov pooblaščeni izvajalec Hitachi. Slednja prispevata sodobno opremo, na primer sistemske hranilnike električne energije, orodja za vodenje omrežja in za optimizacijo rabe energije. Eles s 15,5 milijona evrov financira razvoj naprednih funkcionalnosti, to so regulacija napetosti, lokalizacija in izolacija okvar, obratovanje v zaprti zanki ter kratkoročna napoved odjema. Te bodo uporabnikom zagotovile zanesljivejšo oskrbo z električno energijo, skupaj z opremo pa tvorile infrastrukturo pametnih omrežij.
Obstoječa infrastruktura je bila zgrajena za enosmerno dobavo elektrike, od proizvodnje do končnega uporabnika. Toda danes uporaba teče dvosmerno, saj se presežki energije, predvsem tisti, ki jih pridelajo majhne sončne elektrarne, vračajo v omrežje. Projekt Nedo bo tako zagotovil vključevanje več razpršenih virov energije v sistem, na primer sonce in veter. Pametna omrežja bodo tudi preprečila, da bi se omrežje ob morebitnem masovnem polnjenju električnih avtomobilov zaradi preobremenjenosti sesulo. Partnerji namreč zatrjujejo, da je namesto širitve omrežja smotrnejša uporaba sodobne opreme, denimo sistemskih hranilnikov električne energije, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in rešitev v oblaku, ki omogočajo boljši izkoristek obstoječega omrežja.
Koristi naj bi občutili tudi državljani. Pametna infrastruktura in trajne rešitve bodo izboljšale kakovost storitev ter jih tudi pocenile.
Od gospodinjstev k skupnostim
Prva faza projekta se je začela novembra 2016 (in se končuje naslednje leto), a je bila omejena na omrežja Elektra Celje in Elektra Maribor ter Elesa. Vanjo je bilo vključenih 830 ptujskih gospodinjstev, ki so testirala zgoraj omenjene funkcionalnosti. Na omrežje so namestili 145 naprav za spremljanje in vodenje omrežja, ki so jih povezali s centri (z njimi upravlja Elesovo hčerinsko podjetje Stelkom), Eles pa je zapisoval podatke o porabi. Rezultati kažejo, da so odjemalci zmanjšali porabo za približno 30 odstotkov.
Druga faza bo omejena na Ljubljano in Idrijo ter bo namesto gospodinjstev vključevala pametne skupnosti, kamor bodo namestili baterijske hranilnike energije in sisteme za upravljanje z energijo ter napredne funkcionalnosti, pravijo na gospodarskem ministrstvu. Projekt se končuje leta 2021.
Deležniki, ki bi želeli sodelovati v drugi fazi projekta, lahko oblikujejo konzorcij in se prijavijo na razpis, objavljen konec avgusta, kjer lahko pridobijo med enim milijonom in petimi milijoni evrov sredstev za izvedbo demonstracijskega projekta. Rok za oddajo vlog je 23. oktober.
