V državi, ki se lahko pohvali z največjim kapitalskim trgom na svetu, se je v preteklem tednu v soju žarometov ponovno znašel njen predsednik, Donald Trump, ki je napovedal, da bo od 24. septembra naprej z 10-odstotnimi carinami obremenil za 200 milijard USD blaga, ki ga Kitajska izvozi v ZDA, omenjena carinska stopnja pa naj bi leta 2019 porasla na 25 %. Kitajska se je nemudoma odzvala in napovedala, da bo uvedla carine na 60 milijard USD blaga, ki ga Kitajska uvozi iz ZDA. A Trump ni ostal dolžan, saj je izpostavil, da bodo ZDA v primeru povračilnih kitajskih ukrepov uvedle carine na dodatnih 267 milijard USD blaga, ki ga ZDA uvozijo iz Kitajske. V tem primeru bi bil s carinami obremenjen praktično ves kitajski izvoz blaga v ZDA (Kitajska je namreč v letu 2017 v ZDA izvozila za dobrih 500 milijard USD blaga). Ne glede na besedni in trgovinski dvoboj sta obe vpleteni strani poudarjali, da sta pripravljeni na dodatne pogovore za rešitev nastale situacije, kar so vlagatelji ocenili kot pozitiven signal, da se ZDA in Kitajska zavedata, da splošna trgovinska vojna nima pravega zmagovalca. Še korak dlje je šla Kitajska, ki je napovedala, da namerava že v prihodnjem mesecu za večino svojih trgovinskih partnerjev znižati povprečno carinsko stopnjo za izvoz izdelkov na Kitajsko.
Navkljub trgovinskim peripetijam ostaja stanje svetovnega gospodarstva zelo solidno. Ameriška ekonomija obratuje s polnimi obrati, saj je število novih prosilcev za pomoč v primeru brezposelnosti v tednu, ki se je končal 15. septembra, upadlo na 201.000, kar je najnižja vrednost po letu 1969 in manj, kot so pričakovali vlagatelji (210.000). Stara celina se s tako impresivnimi makroekonomskimi podatki ne more pohvaliti, saj je prva ocena septembrskega anketnega kazalnika proizvodne in storitvene dejavnosti, ki ga izračunava IHS Markit, znašala 54,2, s čimer je rahlo zaostala za pričakovanji analitikov (54,5), a še vedno kaže na relativno solidne obete oziroma pričakovanja glede prihodnje gospodarske rasti evrskega gospodarstva. Za pravo evforijo v Evropski uniji (EU) pa je poskrbel avtomobilski sektor. V avgustu, ki je sicer tradicionalno najslabši prodajni mesec leta, je bilo v EU registriranih 1,1 milijona novih vozil, kar je skoraj tretjino več kot leto prej. K občutnemu skoku števila registriranih novih vozil naj bi ključno doprinesla nova ureditev testov izpusta za nove avtomobile (WLPT), ki je začela veljati 1. septembra. Z namenom znižanja zalog vozil so proizvajalci vozil v avgustu očitno ponudili izredno ugodne pogoje za nakupe novih vozil.
Pretekli teden je pokazal, da negativne informacije oziroma objave niso nujno znanilec negativnih donosnosti na kapitalskih trgih. Ključna so odstopanja od pričakovanj, ki so v preteklem tednu odstopala v pozitivno smer.
