V okviru lani sprejetega in spomladi letos v primeru Rusije prvič uporabljenega zakona o postavljanju po robu ameriškim sovražnikom s sankcijami (CAATSA) je predvčerajšnjim ameriška vlada prvič sprejela še na njem utemeljene sekundarne sankcije, in sicer proti Kitajski. Povod sta bila njena nakupa desetih ruskih bojnih letal Su-35 v lanskem letu in sistemske opreme za rakete zemlja–zrak S-400 v letošnjem. Oddelku kitajske centralne vojaške komisije za razvoj opreme (EED) in njenemu direktorju Li Shangfu po navedbah ameriškega zunanjega ministrstva očitajo, da sta izvedla »pomenljive transakcije« s sankcioniranim ruskim državnim izvoznikom orožja Rosoboronexport, zato so ZDA obema blokirale vloge za izvozne licence in sodelovanje v ameriškem finančnem sistemu z zamrznitvijo morebitnih tamkajšnjih finančnih sredstev ali imetja. Lija in EED je ameriško finančno ministrstvo uvrstilo tudi na seznam organizacij in posameznikov, s katerimi Američani ne smejo poslovati.
Kitajska napoveduje protiukrepe
Kitajska je včeraj nemudoma reagirala z zahtevo, da Bela hiša umakne sankcije, Rusija pa je Washington obdolžila spodkopavanja globalne stabilnosti. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang je dejal, da bodo morale ZDA v nasprotnem primeru nositi vse posledice svoje napačne odločitve, ni pa pojasnil, kakšne bi te lahko bile. Prva reakcija ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova na sankcije proti Kitajski je bila po navedbah Interfaxa, da gre za še eno dejanje nepoštene konkurence, njegov namestnik Sergej Rjabkov pa je Washington opozoril, da se igra z ognjem, ko razvnema napetosti v rusko-ameriških odnosih. Bela hiša je namreč ob objavi sankcij proti Kitajski zaradi sodelovanja z ruskim izvoznikom orožja močno razširila seznam ruskih organizacij in posameznikov, proti katerim ukrepa z uvodoma omenjenim zakonom. Dodala jih je kar še 33, tako da jih je skupaj že 72, namen tako razširjenih sankcij pa je po navedbah tiskovne predstavnice State Departmenta Heather Nauert naprtiti nove stroške ruski vladi zaradi njenih škodljivih dejavnosti. Sam CAATSA je bil namreč lani tako rekoč soglasno sprejet v ameriškem kongresu (v senatu 98 proti 2, v predstavniškem domu 419 proti 3) z namenom uvajanja sankcij proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji. Tedaj sta ga Nemčija in Avstrija v skupni izjavi označili kot »zelo negativnega v evropsko-ameriških odnosih« in po mednarodnem pravu nezakonito grožnjo evropski energetski varnosti zaradi določil, ki lahko prizadenejo projekt severnega plinskega toka iz Rusije.
Politični analitiki, kot je Jonathan Marcus z BBC, ocenjujejo, da je tarča sankcij res Rusija in ne Kitajska, bo pa po njegovem učinek nasproten, saj bo okrepil rusko-kitajsko sodelovanje in njuno postavljanje po robu tistemu, kar Moskva in Peking vse bolj vidita kot razkazovanje ameriške moči. Ameriška poteza po njegovem ne bo zadržala vojaškega sodelovanja, ki sta ga Rusija in Kitajska izkazali na nedavni daljnovzhodni vaji, niti kitajskih nakupov ruskega sofisticiranega orožja, čeprav mu sama z lastnim razvojem sledi. Ameriške sankcije, svoj čas močno orodje, z novimi razmerji gospodarske moči slabijo in večinoma že prevladuje mnenje, da bo njihova pretirana raba proces le pospešila.
Negativen odziv na potezo Bele hiše so včeraj že doživela nekatera ameriška podjetja s padcem vrednosti delnic zaradi njihovih poslov z zdaj tudi sankcionirano in ne samo ocarinjeno Kitajsko.
