Podobnih srečanj, a nikdar tako bližnjih, smo imeli zadnja leta že nekaj, na srečo pa vse skupaj nikdar ni pripeljalo do kakšnih nevarnih situacij. Niso pa, še zdaleč ne, take sreče vsi. Samo lani je bilo denimo v Sloveniji evidentiranih več kot 6000 povoženih primerkov divjadi, pri čemer je daleč najbolj izpostavljena prav srnjad. A pozor, kljub temu da gre že tako za zelo visoko številko, ta označuje le evidentirane primerke. Dejanske številke so precej višje, saj po nekaterih ocenah po nesrečah vsaj tretjino povožene srnjadi odpeljejo oziroma odtujijo. Odvoz povožene živali s kraja nesreče pa se lahko obravnava kot sum kaznivega dejanja tatvine, opozarjajo pri policiji.
Čeprav se prometne nesreče z živalmi dogajajo vse leto, je prihajajoči, jesenski čas zaradi različnih vzrokov po tej plati še posebej izpostavljen. Vozniki moramo biti še posebej pozorni ob jutranjem in večernem mraku, ko obstaja največje tveganje, da nam bo pot prekrižala srna ali srnjak, medtem ko je možnost za srečanje z jelenjadjo ali divjim prašičem večja ponoči. Kje, je pri tem verjetno odveč poudarjati, ob tem pa so po mnenju pristojnih vsa s tega vidika kritična mesta pri nas zelo dobro, s premislekom in na podlagi izkušenj, označena s prometno signalizacijo, ki nas opozarja na možnost trka z divjadjo.
No, če do tega vseeno pride, je prvo pravilo, da ne bodimo kot že omenjeni, ki povoženo divjad odpeljejo. Navsezadnje se živali, če je ranjena, že z vidika lastne varnosti ni pametno približevati, ker je takrat nevarna in nas lahko poškoduje. Po takojšnji označitvi kraja dogodka je zato po nesreči treba čim prej obvestiti policijo ali regijski center za obveščanje, ki bo pozneje o tem obvestil pristojno lovsko organizacijo. In če kdo nemara še vedno misli, da gre pri nesrečah z divjadjo za obstranski detajl v celotni velikanski cestnoprometni sliki, dodajmo le, da skupni stroški trkov vozil z živalmi samo v Sloveniji znašajo od 10 do 15 milijonov evrov. Na leto! V celotni Evropi pa celo presegajo dve milijardi.
