Vzrok za pojav akvaplaninga tiči v izgubi oprijema posamezne ali pa več pnevmatik na vozišču zaradi nezmožnosti izpodrivanja vode izpod tekalne površine. Pri tem so odločilni vplivni elementi količina vode, teža vozila, globina profila, širina pnevmatike in hitrost. Ko naletimo na akvaplaning, moramo pri klasičnem menjalniku takoj stisniti pedal sklopke, da izključimo vpliv motorne moči, s tem omogočimo pogonskim pnevmatikam, da se prosto zavrtijo in čim prej dobijo oprijem, pomembno pa je, da z ustrezno držo volana obdržimo smer vožnje kar se da mirno in natančno. Pri samodejnem menjalniku vlogo voznika v izključevanju motorne moči opravi sistem za stabilizacijo (ESP), ki posreduje v delovanje menjalnika z omejevanjem moči ali celo z izklopom. ESP odigra svojo vlogo stabiliziranja tudi pri ročnem menjalniku. Če nam vozilo ne uspe obdržati v smeri vožnje, se lahko zgodi, da vozilo zavrti, v takem primeru je mogoče reševanje z zaviranjem v sili, vendar zagotovila uspešnosti ni. Vsekakor velja pravočasno prilagajati hitrost glede na prepoznano nevarnost.
Osnovni vzrok za akvaplaning je večja količina vode na vozišču. Najpogosteje pride do pojava akvaplaninga na območjih vozišča, kjer je to popolnoma vodoravno, saj tam voda zastaja. Ta območja so najpogostejša pred levimi ovinki in na izhodu iz njih. Na avtocestah in hitrih cestah so ta območja ustrezno urejena s posebnimi površinami, kjer se voda vpije v samo vozišče. Ob vožnji velja pozornost spremljanju stanja vozišča in izogibanju prepoznanih vodnih zaplat v zvoženih območjih vozišča, kjer nastajajo kolesnice in se v njih zadržuje voda.
