Prisluhnimo tišini. Ne, tokrat ne bomo govorili o televizijski oddaji, namenjeni gluhim in naglušnim. Naša pozornost bo namenjena načrtom mogočnega koncerna Volkswagen, da postane eden največjih svetovnih proizvajalcev električnih vozil. Trdno verjamemo, da je še največjim nevednežem jasno, da električni pogon  v avtomobilskem svetu danes obljublja tudi tišino. In nič drugače ne bo z avtomobili znamk Audi, Seat, Škoda in Volkswagen, katerih poslanstvo je, da v prihodnjih letih dodobra razburkajo avtomobilsko sceno, koncernu pa zagotovijo visoke prodajne številke.

MEB seveda ni ime, ki bi označevalo ameriškega tekača na dolge proge, poseben elektronski mikroskop ali letališče v Melbournu. Gre namreč za kratico, ki pomeni platformo za proizvodnjo električnih avtomobilov. Ali prevedeno: vsi štirikolesniki iz nemškega koncerna, ne glede na to, ali bodo majhni, veliki, limuzinski, terenski, prav vsi bodo zasnovani na tej platformi, ki omogoča dolžino od 4,2 do 4,8 metra. Ni treba biti preveč brihten in imeti visokega inteligenčnega količnika za ugotovitev, da to prihrani denar. Veliko denarja.

Zgodba se je začela leta 2015, ko so ugotovili, da obstoječa platforma MQB, na kateri je na primer zasnovan električni golf, za razvoj električnih avtov ni najprimernejša. Je predraga, bistvo nove platforme pa je dolgoročno znižati njihovo ceno. Volkswagen je v preteklosti imel nekaj izkušenj z električno gnanimi konceptnimi vozili na platformi MEB, spomnimo se samo električnega potniškega dostavnika I.D. BUZZ, ki je bil na ogled januarja 2017 v Detroitu. Pomembno vlogo pri odločitvi za ali proti bo odigrala ravno baterija, ki na prvi pogled spominja na čokolado in bo omogočala večjo prostornost, tako na zadnji klopi kot v prtljažniku. Čeprav je na primer I.D., ki ga označujejo kot »pametni telefon na kolesih«, na dolžinski ravni golfa, pa (preverjeno) ponuja toliko prostora kot številko večji passat, tudi sedi se višje. Del nove platforme  bodo digitalizacija, povezljivost in avtonomna vožnja. Vse skupaj naj bi zagotavljalo večjo učinkovitost, nižje stroške in visoko stopnjo varnosti.

Načrti so visokoleteči, vložki v razvoj vozil in baterij naj bi do leta 2030 dosegli neverjetnih 40 milijard evrov, led pa naj bi že konec prihodnjega leta prebil I.D., ki ga bodo sprva proizvajali v Zwickauu v Nemčiji (kasneje bodo sledili še limuzina, športni terenec in potniški dostavnik s sedmimi sedeži) in naj bi že prvo leto osvojil srca 100.000 zemljanov. Tudi s pomočjo strategije Elektrika za vse. »Električna vozila bomo naredili priljubljena in vse več ljudi poskušali navdušiti zanje. MEB je eden najpomembnejših projektov v zgodovini koncerna, nekakšen tehnološki mejnik. Električne avte bomo približali množicam, v prvem valu naj bi jih tako prodali 10 milijonov. I.D. bo naš prvi električni avto za vsakodnevno rabo, ki bo cenovno dostopen večini,« je prepričan Thomas Ulbrich, pri Volkswagnu zadolžen za električno mobilnost. Do konca leta 2022 naj bi bilo na cesti 27 električnih modelov na platformi MEB, vsi pa bodo po zaslugi nove generacije baterij in polnilnic zasnovani za hitro polnjenje; vsako minuto polnjenja se bo doseg povečal za 10 kilometrov (danes za 4), v 30 minutah pa se bo baterija napolnila 80-odstotno. »Srečujemo se s tremi izzivi: bo polnilnih postaj dovolj, kako bodo delovale, kakšen bo čas polnjenja? Dejstvo je, da povprečni Evropejec na dan prevozi le 35 kilometrov, zato vsakodnevno polnjenje ni potrebno,« pojasnjuje Gunnar Baerwaldt, pri VW zadolžen za energetske storitve. Dodaja, da bo polnjenje z leti postalo rutina, ko bo avto sam našel prosto polnilnico in se po polnitvi nato samodejno pripeljal k lastniku. Celoten proces bo hitrejši, cenejši in udobnejši. Pri Volkswagnu so zasnovali tudi priročno polnilno postajo za dom, ki stane le 300 evrov, prihodnost pa je seveda indukcijsko polnjenje, kjer kabel ni potreben.

Ob Evropi, ZDA in Kitajski naj bi z električno mobilnostjo množično nagovorili tudi prebivalce Južne Amerike, porok dobre prodaje pa naj bi bila cena, ki bo na ravni avtomobila s klasičnim (dizelskim) pogonom. Model I.D. naj bi tako stal približno 23.000 evrov. Da so električni avtomobili že danes priljubljeni, zgovorna priča električni golf, pri katerem je čakalna doba marsikje že 12 mesecev. Kljub temu pa je nedavna raziskava, narejena v Nemčiji, pokazala, da bi kar dve tretjini za svoj novi avto še vedno izbrali takšnega s pogonom na bencin ali dizel, 23 odstotkov bi se jih odločilo za hibrida in vsega 7 odstotkov za električno gnanega. »Električne avte moramo popularizirati tudi tako, da bomo vanje za dostopen denar vgradili inovativne tehnologije, ki so danes za večino še predrage. Model I.D. bo zato nekaj posebnega, revolucionarnega,« pojasnjuje Ulbrich.

Platforma MEB kupcu prinaša prednosti. Vanjo je tako na primer mogoče vgraditi večjo baterijo in povečati doseg, če so takšne zahteve. Osnovna (cenejša) baterija naj bi tako zagotavljala doseg 330 kilometrov, zmogljivejša kar 550 kilometrov. Do leta 2025 naj bi z električnimi avti prepričali približno desetino vseh kupcev in obvladovali tretjino trga premijskih vozil. Največji izziv je trenutno proizvodnja baterij, ki je skoncentrirana na kitajski trg, zato se pri Volkswagnu trudijo, da bi čim več njenih delov zasnovali doma. »Zgrožen sem, da smo tako odvisni od Kitajcev,« pravi šef koncerna Herbert Diess, ki je prepričan, da morajo evropski proizvajalci sami začeti razvoj in proizvodnjo baterij, tudi zato, ker je po njegovih ocenah ta trg do leta 2025 vreden kar 60 milijard evrov. Prav kitajska tovarna v Foshanu pa je ena izmed tistih, kjer bodo električne avte koncerna Volkswagen prav tako proizvajali.