V centru za zastrupitve v UKC Ljubljana so septembra prejeli osem klicev zdravnikov o 14 bolnikih zaradi prebavnih težav po zaužitju gob, na oddelku pa so zdravili štiri bolnike. Nevarna je bila predvsem zamenjava štorovk s smrtno nevarnimi kučmicami, ki vsebujejo amanitin in povzročijo odpoved jeter.
Število zastrupitev z gobami se iz leta v leto spreminja, odvisno od gobje sezone pa tudi od tega, ali se zastrupi posameznik ali večje število ljudi hkrati (družina ali skupina ljudi). Največ zastrupitev z gobami je septembra in oktobra.
Septembra lani so prejeli 30 klicev in obravnavali 50 bolnikov zaradi zastrupitve ali suma na zastrupitev z gobami. Leta 2012 pa so prejeli celo več kot sto klicev in sprejeli 33 bolnikov zaradi zastrupitve ali suma na zastrupitev z gobami. Zastrupijo se lahko tudi ljudje zunaj gobarske sezone, če jedo strupene vložene ali zamrznjene gobe.
Prebavne težave, kot so slabost, bruhanja in driska, so na srečo največkrat posledica neustrezno pripravljenih in zaužitih sicer užitnih gob. Vzroki so lahko zaužitje prevelikih količin gob v večernih urah, neustrezno shranjevanje ali priprava gob, uživanja starih, surovih ali razpadlih gob, neupoštevanje diete pri ljudeh z obolenji žolčnika, želodca, trebušne slinavke in podobno, opozarjajo toksikologi.
Znaki zastrupitve
Strupene gobe vsebujejo različne toksične učinkovine, zato so znaki zastrupitve odvisni od vrste gob in njihovih strupov. Največ strupenih gob povzroči prebavne težave, kot so slabost, bruhanje, krči v trebuhu in driska. Podobne simptome povzročijo tudi neustrezno pripravljene užitne gobe ali druge bolezni (virusna in bakterijska vnetja). Nekatere strupene gobe lahko okvarijo tudi jetra in druge organe (zelena mušnica in njej sorodne gobe, ki vsebujejo strup amatoksin), nekatere gobe vplivajo na osrednje živčevje in povzročijo zmedenost, halucinacije in motnjo zavesti (rdeča in panterjeva mušnica).
Zdravniki ob diagnosticiranju bolnikovih težav potrebujejo tudi podatek o času, ki je pretekel od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve. Pozorni morajo biti zlasti na zastrupitve, pri katerih so znaki nastopili po šestih do 24 urah, saj je lahko vzrok zastrupitev s smrtno nevarno zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami.
Takoj se posvetujte z zdravnikom
Kadar imamo po zaužitju gob kakršne koli težave, se moramo takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom. Ta bo ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma bolnišnična obravnava; pri tem se lahko posvetuje z zdravnikom v centru za zastrupitve. Nikakor ne smemo čakati na to, da bo driska v enem ali dveh dneh minila. V primeru zastrupitve z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami lahko namreč po prehodnem izboljšanju prebavnih težav pride do hude okvare organov – predvsem odpovedi jeter in ledvic pa tudi smrti.
Ob pravočasnem sprejemu v bolnišnico lahko bolniku, pri katerem sumijo na zastrupitev z zeleno mušnico, izperejo želodec in dajo aktivno oglje. Potrebno je nadomeščanje izgubljene tekočine. Bolnik dobi zdravilo, ki preprečuje vezavo strupa na tkiva, vendar je to učinkovito le prve tri dni po obroku gob, ko strup še kroži po krvi, po vezavi strupa na tkiva pa ni več učinkovit. Zato je zelo pomembno, da zdravljenje začnemo pravočasno. Če grozi odpoved jeter, sprožijo postopek za presaditev jeter, vendar se ni mogoče zanašati, da se bodo darovana jetra našla pravočasno. V Sloveniji imamo vsako leto še vedno enega ali več smrtnih primerov zaradi zaužitja strupenih gob ali zapletov oziroma poslabšanja predhodnih bolezni po zaužitju sicer užitnih gob.
Najbolj strupene oziroma smrtno nevarne so gobe iz skupin mušnic (zelena, pomladanska, koničasta), dežničkov, kučmic in luskinčkov, ki vsebujejo amatoksine, so sporočili iz UKC Ljubljana. lo
