Za uspešno uveljavljanje neoporečnega domačega športnega izrazja zgolj akademski kabinetni skrbniki domačega besedja nimajo zadostne moči, ker je športoslovje na tem področju podhranjeno in hkrati premalo dejavno v javnih občilih. Zato se zdi, da imajo pri vraščanju domačih športnih izrazov v slovenski jezik največjo vlogo in odgovornost »neakademski« govorci in pisci vseh vrst ter zlasti lektorji, ki so po naravi svojega poklica zavezani ohranjanju domačega jezika. Če že pisci ne poznajo domačega področnega izrazja, je lektorjevo poslanstvo (in plačana služba), da zadrži tuje izraze na svojem situ in pomaga širiti domače. Najbrž pa ne gre izključiti niti urednikov. Zdi se, da so kar vsi našteti trije (pisec, lektor, urednik) odgovorni za objavo prispevka, ki oglaša otvoritev »pumptracka« v Velenju in Celju ter razširitev »skejterskega« parka v Velenju (Dnevnik, 24. 8. 2018). Zdi se, da »okupacijo« slovenščine s tujimi izrazi podpirajo tudi pristojni športni forumi obeh občin, ki so pri načrtovanju navedenih objektov zagotovo sodelovali.
O »skejtu« in »skejterskem parku« je v javnih glasilih (tudi v Dnevniku) že večkrat tekla beseda. Očitno zaman. V domačem jeziku sta to rolka (deska s kolesci, angl. skate board) in rolkarski park (poseben tematski park, ki je namenjen rolkarjem). Zakaj torej vsiljevanje tujih izrazov, če imamo domače? Pravopis resda dopušča, da nove besede, ki jih včasih nismo poznali, prevzemamo in podomačimo v pisavi in izgovoru (na primer skate – skejt), vendar le takrat, kadar nimamo ustrezne domače sopomenke. V primeru »skejta« jo imamo, zato zanj to pravopisno načelo ne velja.
In kaj pomeni tuji izraz »pumptrack«, ki je zapisan z velikimi črkami celo v naslovu prispevka? »Pumptrack« je po domače asfaltirana razgibana gorskokolesarska steza z vrsto večjih in manjših grbin. V angleškem jeziku pump pomeni »to move up and down like a pump (or pump handle)«. In ker so na kolesarski stezi (angl. track) različne grbine, se kolesar med vožnjo premika »up and down« (gor in dol). In tako je nastal sestavljen tuj izraz »pump-track«, ki so ga uvozniki preprosto papagajsko prenesli v Velenje in Celje in najbrž še kam. Postavlja se vprašanje, zakaj odgovorni za slovenski jezik (novinar/-ka, lektor/-ica, urednik) v slovenskem javnem glasilu ne zapišejo, da v Velenju in Celju odpirajo gorskokolesarski park z razgibano asfaltno stezo?
Spaček »pump« (SSKJ: pumpa, nižje pogovorno) pa trgovci s športno ponudbo širijo tudi v besedni zvezi »bodypump«. »Bodypump« je na primer znana vaja, ki ji v stroki rečemo skleca – vadeči se namreč z izmeničnim iztegovanjem rok v ležni opori giblje »up and down« in s tem krepi mišičje rok in ramenskega obroča. V žargonu je slišati tudi izraz »pumpanje« (angl. to move up and down like a pump), neoporečen domač izraz za »bodypump« pa so vaje za moč, ki seveda potekajo po ustrezni metodologiji. Vse je mogoče povedati v domačem jeziku. Lahko bi besedna »okupacija« slovenščine zanimala vsaj lektorje in urednike slovenskih glasil, ki tuj(e) izraz(e) širijo.
Silvo Kristan, Podkoren